biserka-ilin-odbor-za-zdravstvo

Govor Biserke Ilin, dr. med. pred Odborom za zdravstvo, 12. redna seja, 4. februar 2021

Biserka Ilin dr. med. je specialistka psihiatrinja, pedopsihiatrinja in psihoterapevtka s 36 leti klinične prakse (od teh tudi sedem let v somatski medicini). V nastopu na 12. redni seji Odbora za zdravstvo, 4. februarja letos, osvetli nekatera dejstva v povezavi s cepivi. Spomni na to, da je leta 1980 ameriški kongres razrešil proizvajalce cepiv vsakršne kazenske in materialne odgovornosti za njihove proizvode, kar je v naslednjih letih pripeljalo do izjemne rasti proizvodnje novih cepiv. Mamljiv dobiček proizvajalcev cepiv, brez kakšne koli odgovornosti za posledice uporabe njihovih proizvodov, je preko njihovih lobiranj povzročil ekstremno porast števila obveznih cepljenj, predvsem sprva v Ameriki.

Ta praksa se je po letu 2001 začela širiti tudi v Evropi, namreč leta 2001 je tudi evropska zakonodaja proizvajalce cepiv razrešila kazenske in odškodninske odgovornosti za škodo, ki jih ta pri uporabi lahko povzročijo. To odgovornost so nase prevzele države. Zaradi navedenega se dr. Ilinovi zdi nujno potrebno zagotoviti redno varnostno monitoriranje (kontrole) sestave in kvalitete cepiv, predvsem tistih, ki jih država predpisuje kot obvezne za svoje prebivalce. Tovrstna preverjanja cepiv, vzetih iz serij namenjenih aplikaciji, se žal ne izvaja že 33 let.

Poleg tega opozori na dejstvo, da se zdravnikom, ki izvajajo cepljenje, z nepisanimi navodili, da evidentirajo le kratkotrajne stranske učinke cepiv, neformalno odvzema kompetenca za spremljanje dolgoročnih stranskih učinkov pri cepljenih osebah. Tako ostane veliko teh pojavov spregledanih. Dr. Ilinova se zavzema tudi za dostopnost varnostnih študij o cepivih, ker je brez teh zdravnikom onemogočeno izvajanje pojasnitvene dolžnosti, ki je zakonsko določena dolžnost zdravnika.

Dr. Ilinova meni, da bi morala biti vsa cepiva pred uporabo med splošno populacijo ustrezno dolgoročno preverjena. Ne zdi se ji sporno, da so tudi pri nas dostopna za uporabo cepiva proti SarsCov-2, vsekakor pa odločno nasprotuje temu, da bi zakonodajalec ta komurkoli vsiljeval, predvsem za to, ker niso registrirana po rednem postopku, za kar je potrebno vsaj 10- do 15-letno spremljanje morebitnih stranskih učinkov le-teh.

Nazadnje dr. Ilinova spomni na veliko razliko med »starejšimi« in »novejšimi« cepivi. Novejša imajo v primerjavi s starejšimi veliko več kemičnih snovi, ki služijo kot t.i. »kemični spodbujevalci imunitete«. Te toksične snovi povzročajo dolgotrajno ali celo kronično vnetje tkiv, pred čem, žal, niso zaščiteni niti možgani. Posledica tega je porast cele vrste avtoimunih bolezni ter različnih nevroloških poškodb (na povečano število katerih opozarjajo strokovnjaki iz celega sveta), kar je tudi sama zaznala v svoji dolgoletni praksi.

Delite naprej ...

Podobne objave