Javno pismo angleških zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja njihovi vladi (prevod)
Objavljamo prevod javnega pisma, ki ga je 22. avgusta 2021 več kot sto zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov ter drugih zdravstvenih delavcev iz Združenega kraljestva, zbranih v Covid19 Assembly, naslovilo na vlado Združenega kraljestva.
Povezavo na originalno besedilo v angleščini (kjer so navedeni tudi podpisniki) najdete tukaj.
Dragi gospodje in gospa!
Resno smo zaskrbljeni zaradi ravnanja vladajočih v Združenem kraljestvu (ZK) v zvezi s pandemijo covid-19.
Pišemo vam kot zaskrbljeni zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci, ki od tega pisanja nimamo nobenih koristi. Nasprotno, s tem se izpostavljamo osebno in tvegamo izgube služb in/ali blatenje s strani tistih, ki ne želijo, da spregovorimo.
Odločili smo se, da napišemo to javno pismo, ker nam je postalo jasno, da:
Vlada (s tem mislimo vlado ZK in tri dislocirane uprave, kot tudi pridružene svetovalce vlade, in službe, kot so CMO (Chief Medical Officer), CSA (Children Support Agency), MHRA (Medicines and Healthcare Products Regulatory Agency), SAGE (Scientific Advisory Group for Emergencies), JCVI (Joint Committee on Vaccination and Immunization), službo javnega zdravstva (NHS), Ofcom, itd. – od tukaj naprej bomo vse zgoraj naštete inštance naslavljali kot “vi”, ali “vlada”) utemeljuje svoje ravnanje na problematičnih predpostavkah.
Na te problematične argumente, ki so temelj vaših ukrepov, so vas opozarjali številni posamezniki in organizacije.
Z njimi niste vzpostavili dialoga niti ne kažete nobene namere, da bi to storili. Ljudem odvzemate temeljne pravice in spreminjate teksturo družbenega življenja, ne da bi o tem podrobneje razpravljali v parlamentu. Nihče od ministrov, ki je odgovoren za ukrepe, se v osrednjih medijih nikoli ni udeležil pravega dialoga s komerkoli, ki ima drugačno mnenje.
Čeprav se zavedate drugačnih medicinskih in znanstvenih pogledov, niste zagotovili polne in odprte diskusije o argumentih ZA in PROTI njim.
Ukrepi, ki ste jih vzpostavili kot odgovor na pandemijo, so našim narodom povzročili velikansko, trajno in nepotrebno škodo in se nikoli več ne smejo ponoviti.
Samo s spoznanjem, da precejšnji del zdravstvenih delavcev ne odobrava vaših ukrepov, bo splošna javnost lahko od vas zahtevala širši pogovor o njih.
Glede na zgoraj povedano, želimo opozoriti na naslednje (reference do relevantnih raziskav vam bomo posredovali na vašo zahtevo):
1. Z vaše strani ni bilo nobenega poskusa, da bi se ugotovila škoda, povzročena z lockdown ukrepi
Dokazi o poraznih rezultatih lockdown ukrepov na psihosomatsko zdravje ljudi so vsem na očeh. Škoda je velikanska, vsepovsod opazna in dolgoročna. Škodljive posledice na področju duševnega zdravja otrok so lahko doživljenjske.
Ravno zaradi tega lockdown ukrepi v medicini nikoli niso bili del strokovnih načrtov za pripravo na morebitne pandemije – vse do leta 2020. Pravzaprav so bili v dokumentih SZO izrecno odsvetovani, celo za pandemije izredno težkih dihalnih okužb. Ravno tako so bili izrecno odsvetovani ukrepi, kot so zapiranje, pokrivanje obraza in testiranje asimptomatskih ljudi.
Od leta 2020 smo priča nerazložljivemu pomanjkanju premisleka o škodi, ki bi jo lockdown ukrepi lahko povzročili, in se je zato težko otresti suma, da je šlo za namerno škodljivo delovanje.
Vpeljevanje lockdown ukrepov nikoli ni bilo pospremljeno z analizo škode ali z razpravami o razmerju koristi in škode pri uporabi le-teh. Že samo to je dovolj hudo. Ampak še hujše je dejstvo, da je tudi takrat, ko smo že imeli veliko podatkov, na podlagi katerih smo lahko ocenjevali že storjeno škodo, vaša pozornost, namenjena tem podatkom, bila zgolj suhoparno in nezainteresirano formalna.
Ugledni strokovnjaki so vas znova in znova spodbujali k strokovni razpravi in k obveščanju medijev o tem, a ste njihove glasove vse po vrsti prezrli.
Kar je dodatno nenavadno pri vsem tem, je to, da so strategije, ki smo jim v primerih epidemij/pandemij sledili do sredine marca 2020 (samoizolacija obolelih, zaščita ranljivih skupin, medtem ko družba deluje kar se da blizu običajnega), bile premišljene, uravnovešene in so predstavljale pristop, dosežen s konsenzom strokovnjakov. Medicinskim delavcem in javnosti ni bil podan noben tehten razlog za nenadno spremembo dosedaj učinkovitih strategij. Vse do današnjega dne nismo prejeli nobene razlage za to nenadno spremembo.
2. Institucionalna narava covid-19
Zelo zgodaj, že spomladi 2020, je bilo iz podatkov iz Italije jasno, da je covid-19 (to je ime za bolezen, za razliko od SARS-CoV-2, kar je ime za virus, oz. okužbo z njim) predvsem bolezen, ki najbolj zadeva ljudi v zaprtih inštitucijah.
Okoli polovica smrtnih izidov je bila povezana z domovi za ostarele in inštitucijami za nego bolnih, medtem ko je smrtnost v preostalem segmentu populacije bila manjša od 1 %.
Bolnišnične okužbe so drugi pomemben vir širjenja SARS-CoV-2, tako, kot je to bil primer tudi z epidemijami SARS1 in MERS. Do 40 % okužb je v prvem valu pandemije spomladi 2020 bilo povezanih z bolnišničnimi kontakti in do 64 % okužb je imelo isti izvor pozimi 2020/21.
Pojavljale so se tudi težke oblike bolezni med zdravimi ljudmi, starimi pod 70 let (tako kot se je to dogajalo vsako leto med sezonami gripe), a so bile izredno redke.
Vsemu temu navkljub ni bilo zgodnjih, odločnih in ciljnih ukrepov za zaščito oskrbovancev v zgoraj omenjenih inštitucijah (DSO-jih, domovih za nego bolnih, invalidnih, itd.). Prav nasprotno – bolnike so iz bolnic odpuščali nazaj v domove za ostarele brez testiranj, v oskrbo osebju, ki o negi ostarelih v pogojih pandemije ni imelo ne dovolj informacij ne izkušenj. S tem je bilo povzročeno veliko dodatnih, nepotrebnih smrti.
Priprave na prihajajočo zimo, kot so okrepitev bolnišničnih kapacitet in preventivni ukrepi, kot so boljše rešitve prezračevanja, še vedno niso vaša prioriteta.
3. Pretiravanje glede narave in obsega grožnje, ki jo predstavlja covid-19
Kaže, da se je načrtno in sistemsko napačno prikazovalo visoko število umrlih za covidom. Testiranja so bila kalibrirana tako, da detektirajo vse možne domnevne “primere okužb”, namesto da bi se osredotočili na število klinično ugotovljenih okužb. Rezultat tega je bilo pretirano in netočno število “primerov”, ki ste jih potem postavili v korelacijo z velikim številom umrlih ljudi, med katerimi je večina umrla s covidom in ne zaradi njega.
Objavljali ste, torej, število dnevno umrlih v izključni povezavi s številom dnevno pozitivnih na PCR testih, brez upoštevanja podatkov, ki ste jih pridobili od lečečih zdravnikov, ki so vedeli, koliko ljudi je umrlo zaradi covida in koliko z njim.
V število smrtnih izidov zaradi covida ste vključili VSE smrti pri ljudeh, ki so bili PCR pozitivni – smrti iz številnih in različnih drugih razlogov pri PCR pozitivnih torej NISO bile izključene iz števila umrlih za covidom, ki ste ga dnevno objavljali.
Še več – v objavah, ki so poročale o smrtnosti, ni bilo kategorizacije po starosti. Povprečna starost ljudi, ki so umrli za covidom, je 81 let za moške in 84 let za ženske – veliko višja torej, kot je bila statistično povprečna življenjska doba ljudi v času, ko so ti ljudje bili rojeni. To je visoko relevanten podatek pri ugotavljanju vpliva pandemije na družbo. Smrt v takšni starosti je naraven pojav. Nikakor ne moremo reči, da je bolezen, ki predvsem zadeva starostnike, pri svojem vplivu na življenje družbe enaka bolezni, ki lahko enakomerno zadeva ljudi vseh starosti. In kljub temu je izgledalo, da so sporočila vlade sestavljena prav tako, da v javnosti ustvarijo vtis, da covid predstavlja enako tveganje za ljudi vseh starosti.
Od nas zdravnikov se je zahtevalo, da izpolnjujemo poročila o vzroku smrti pacientov, vedoč da je smrt umrlega že pred tem bila vpisana v vladnih registrih kot smrt zaradi covida.
Ker je potem, ko je vlada smrt pacienta že zabeležila kot covid-smrt, praktično nemogoče dokazati za nazaj, da covid ni bil vsaj pridruženi dejavnik smrti, je bilo neizogibno, da bo na poročilu o vzroku smrti covid naveden kot vzrok.
Ugotavljati natančen vzrok smrti je vedno težko in zmanjšano število obdukcij je zato neizogibno pripeljalo do še večje netočnosti pri vpisovanjih vzrokov smrti.
Že dejstvo, da je število smrti zaradi ne-covid vzrokov občutno padlo, medtem ko je število covid-smrti naraščalo (in obratno – ko je bilo manj zabeleženih covid-smrti, so naenkrat zrasle številke smrti zaradi drugih, ne-covid vzrokov), je očiten dokaz, da so številke smrtnih izidov zaradi covida napihnjene.
Skupna smrtnost v ZK (zaradi vseh vzrokov) od 2015 – 2019 je bila nenavadno nizka v primerjavi s prejšnjimi obdobji, a ste vseeno vzeli ravno to obdobje izredno nizke smrtnosti kot relevantno za primerjavo s smrtnostjo v obdobju 2020 – 2021, ker je dalo vtis daleč nadpovprečne povečane smrtnosti v populaciji. Če bi primerjali podatke iz let pred 2015, bi se izkazalo, da je skupna smrtnost v ZK v letih pred 2003 bila višja kot v 2020, in zato v luči teh podatkov smrtnost v 2020 lahko interpretiramo kot povprečno.
Covid-primeri in smrti se danes še vedno dodajajo na obstoječo uradno številko, ne da bi se sedaj, ko vemo več o prvotnih napakah pri beleženju števila okuženih in umrlih, te številke popravile. Na ta način uradno skupno število okuženih in umrlih za covidom vztrajno narašča in ustvarja lažno sliko povečane nevarnosti. Nihče se v zadnjih dveh letih ni potrudil, da bi seštel skupne številke obolelih in umrlih v vsaki zimski sezoni posebej, kar je doslej bila standardna praksa za vse druge bolezni.
Nadaljujete z vse pogostejšimi ustrahovanji v osrednjih pisnih in vizualnih medijih, s katerimi nenehno držite javnost v krču strahu.
Vsota denarja, vloženega v vse te promocijske kampanje, ni javno objavljena, toda številke na spletnih straneh vlade ZK, kjer so lahko dostopni podatki o izdatkih vlade za različna javna naročila, storitve in nabave, kažejo, da gre za velikanske številke, za stotine miljonov funtov.
Retorika vlade in osrednjih medijev sedaj počasi pomika svoj fokus proti konceptu t.i. “long covida” (dolgotrajen covid), ki naj bi v prihodnosti bil vodilna oblika covid-obolenja pri ljudeh vseh starosti, vključno z otroki. Ta pomik proti tovrstni retoriki ste izvedli, ne da bi se v strokovnih krogih kakorkoli odprla debata o normalnem pojavu postviralne utrujenosti, ki lahko traja do 6 mesecev po okužbi. S to retoriko v družbi še naprej večate strah pred covidom in promovirate cepljenje kot ukrep zaščite v tistih segmentih populacije, kjer je zelo nizka verjetnost, da bo covid pustil škodljive posledice.
4. Aktivno zaviranje javne diskusije o zgodnjem zdravljenju covida s protokoli, ki se drugje uspešno uporabljajo v ta namen
Škodljive in smrtonosne posledice tako covida, kot tudi našega odziva nanj, naj bi nas nečesa naučile, naj bi nas spodbudile, da z obema rokama sprejmemo in pretehtamo nove izsledke glede preprečevanja okužbe in njenega zdravljenja v prvi fazi bolezni, ko lahko preprečimo razvoj težke oblike bolezni. Pa vendar so dokazi in z raziskavami in prakso podprti izsledki na tem področju pri vas naleteli ne le na gluha ušesa, ampak se je tovrstne objave aktivno zaviralo. Raziskava, narejena v Oxfordu, na primer, ki je objavljena februarja 2021, je pokazala, da inhaliranje budesonida lahko zmanjša incidenco bolnišničnega zdravljenja za 90 % pri pacientih z nizkim tveganjem za razvoj hujše oblike bolezni; aprila 2021 pa so objavili ugotovitev, da so tudi pacienti z visokim tveganjem za razvoj težje oblike bolezni hitreje okrevali. Ta pomembna ugotovitev in znanstveno spoznanje ni nikoli našlo poti do splošne strokovne in laične javnosti.
Dr. Tess Lawrie, zaposlena v Evidence Based Medical Consultancy v Bathu, vam je januarja 2021 predstavila temeljito analizo preventivnega in terapevtskega delovanja ivermectina. Več kot 24 randomiziranih študij na skupnem vzorcu 3.400 ljudi je pokazalo, da ivermectin lahko zmanjša možnost okužbe za 79-91 % in zmanjša smrtnost pri že obolelih za covidom med 27 in 81 %.
Razumljivo je, da je veliko zdravnikov previdnih in ne podležejo pretiranemu in prezgodnjemu navdušenju glede trenutno dostopnih podatkov o delovanju zgoraj omenjenih zdravil in drugih terapevtskih postopkov. Vendar pa niso enako previdni, ko gre za podporo vladni agendi in za podatke o učinkovitosti vladnih intervencij v zvezi z epidemijo (učinkovitost lockdownov ali nošenja mask, na primer).
Ne glede na to, kako gledamo na ta zdravila, je popolnoma nesprejemljivo, da se kolege zdravnike, ki želijo vzpostaviti dialog glede možnosti zgodnjega zdravljenja covida, preganja in na vse možne načine cenzurira. Spoznanje, da morda obstaja možnost zgodnjega zdravljenja covida, kar zmanjšuje tveganje bolnišničnega zdravljenja, bi lahko popolnoma spremenilo pogled tako stroke kot javnosti na obseg grožnje, ki jo covid predstavlja za družbo. To spoznanje lahko spremeni tudi razmerje med koristmi in tveganji, ki so povezane s cepljenjem, še posebej pri mladih.
5. Neustrezna in neetična uporaba vedenjske psihologije z namenom, da se v javnosti vzpodbudi nepotreben strah
Načrtna promocija strah vzbujajočega načina govora (kar je razvidno iz javno dostopnih informacij in dokumentov na spletnih straneh vlade ZK) je nesorazmerna, škodljiva in kontraproduktivna. Zahtevamo, da se s tovrstnimi sporočili nemudoma preneha!
Navajamo en primer: vladna zapoved pokrivanja obraza z maskami, kot kaže, sledi izsledkom vedenjske psihologije, ki pozna zakonitosti, kako se pri ljudeh ustvarja določena raven strahu, ki zadošča, da ljudje postanejo poslušni in sledijo vladnim navodilom. Izgleda pa, da ta vladna navodila niso motivirana z željo po zamejevanju okužbe s SARS-CoV-2, ker ne obstajajo trdni dokazi o tem, da je uporaba mask, ki pokrivajo obraz (še posebej, ko gre za maske iz blaga ali kirurške maske), učinkovita pri preprečevanju širjenja respiratornih okužb. Kar nekaj uglednih institucij in posameznikov se tega zaveda in ti so sprva opozarjali na nesmiselnost uporabe mask med covid-pandemijo. Čez krajši čas pa so taiste inštitucije in posamezniki – brez kakršne koli znanstvene razlage obrnili ploščo in postali zagovorniki mask.
Na drugi strani pa obstaja veliko dokazov o tem, kako je uporaba mask škodljiva, tako za telesno kot tudi za duševno zdravje. Uporaba mask je še posebej sporna za šoloobvezne otroke, ki so jih tako vladne uredbe kot njhove šole silile v pokrivanje obraza med dolgimi urami bivanja v šolskih prostorih.
Nenazadnje je simbolična sporočilnost pokrivanja obraza kontraproduktivna, če želimo pri ljudeh ponovno doseči dolgoročni občutek varnosti. Dolgoročna zapoved pokrivanja obraza z maskami v ljudeh ustvarja ponotranjanje občutka, da so varni ne zaradi tega, ker je tveganje za okužbo in težjo obliko covida pri zdravih mlajših ljudeh pod 70 let zares nizka, ampak da so varni le zato, ker stalno nosijo masko.
6. Napačno razumevanje vseprisotnosti novih sevov SARS-CoV-2 virusa
Mutacija kateregakoli novega virusa v različne seve – še posebej, ko je obstoj virusa, kot v tej pandemiji, v populaciji ogrožen zaradi omejitev množičnih zbiranj in množičnega cepljenja – je normalen in neizogiben pojav, zato ni potrebna pretirano velika zaskrbljenost. Do sedaj je že identificirano na stotine tisoč mutacij originalnega SARS-CoV-2 virusa iz Wuhana. Preganjanje vsakega novega seva posebej je kontraproduktivno, škodljivo in nepotrebno. Poleg tega pa ni prepričljivih dokazov, da je katerikoli novi sev bolj kužen ali nevaren kot prvotna različica SARS-CoV-2 virusa iz Wuhana.
Mutirani sevi se sočasno pojavljajo v različnih deželah sveta (tim. virusna “konvergentna evolucija”) in zapiranje meja v namen preprečevanja širjenja teh novih sevov iz države v državo ne omogoča zanesljive kontrole širjenja okužbe, zato je to prakso treba opustiti.
7. Napačno razumevanje širjenja okužbe preko asimptomatskih ljudi in zloraba tega napačnega razumevanja v namen prepričevanja javnosti v sprejemanje nesmiselnih omejitev družbenega življenja
V medicini je že zdavnaj ugotovljeno, da širjenje bolezni v primeru katerekoli pandemije respiratornih okužb nikoli ni primarno temeljilo na širjenju preko asimptomatskih posameznikov.
Zato ugovarjamo vašemu nenehnemu poudarjanju napačnega sklepanja, da so asimptomatski ljudje pomemben vir okužbe in zahtevamo, da prenehate s temi zavajajočimi sporočili.
Nikoli do sedaj se ni zgodilo, da smo zdravniki, namesto da bi izolirali obolele, začeli izolirati zdrave ljudi. Ponavljajoče se uradne zahteve, da naj se zdravi, asimptomatski ljudje samoizolirajo, še posebej ko gre za šoloobvezne otroke, ne služijo ničemur in samo dodatno večajo obseg škode, ki jo te in podobne uradne zahteve povzročajo. V največjem številu primerov zdravi ljudje NE prenašajo virusa in zato je smiselna le izolacija bolnih ljudi, ki kažejo simptome bolezni.
Izjave vlade, da je eden izmed treh zdravih ljudi lahko prenašalec virusa, se ne ujemajo s podatki ONS (Office for National Statistics) o prevalenci bolezni v družbi. Kaže torej, da je edini namen teh izjav vlade, da v ljudeh povzročajo strah in jih prisiljujejo v ubogljivost, ko brez vprašanj sledijo vladni agendi. Slogan vlade ZK, “obnašajte se, kot da bi vi imeli virus”, je ravno tako namenjen vzbujanju strahu glede na dejstvo, da je izredno redek pojav, da zdrava oseba prenese virus na drugega.
PCR test, ki se ga vsesplošno uporablja za ugotavljanje “primerov okužbe”, je sedaj brez trohice dvoma spoznan za neustreznega pri ugotavljanju okuženosti. S tem testom se namreč ne da razlikovati med tistimi ljudmi, pri katerih prisotni delci genetskega materiala SARS-CoV-2 pomenijo aktivno okužbo, in torej identificirajo ljudi, ki so kužni za okolico, in tistimi ljudmi, pri katerih isti prisotni delci pomenijo le ostanek genetskega materiala po nekoč preboleli bolezni, ki zatorej niso kužni za okolico. Pa se temu znanstvenemu spoznanju navkljub PCR test še vedno skorajda vsesplošno uporablja – brez klinične diagnoze! – kot podlaga za lockdown-ukrepe in za izrek ukrepa karantene milijonom ljudi. Popolnoma nepotrebno in kljub visoki ceni, ki jo zaradi tega plačujemo na področju zdravja in dobrobiti ljudi in na področju državne ekonomije.
Države, ki so odpravile omejitve družbenega življenja, niso imele nobenih zanesljivih negativnih posledic. Izkušnje iz mnogih držav kažejo, da je dvig in upad števila primerov predvsem sezonski in nikakor ni posledica omejitev ali uporabe mask.
Razlogi za vse manj resen vpliv vsakega novega vala epidemije na družbo so:
- večina ljudi je dosegla določeno raven imunosti – bodisi zaradi izpostavljenosti virusu ali predhodne imunosti nanj,
- vsaka naslednja mutacija virusa, kot je to pri večini virusov običajno, povzroča vse blažjo obliko bolezni.
Cepljenje tudi lahko igra določeno vlogo pri tem, čeprav v tem trenutku še vedno ni jasno, kakšno raven zaščite ponujajo cepiva in koliko je ta zaščita trajna.
Vlada začenja govoriti o tem, da se je “treba navaditi živeti s covidom”, medtem ko vsem na očeh vzpostavlja “zero covid” strategijo, ki je jalova in škodljiva.
8. Masovno testiranje zdravih otrok
Ponavljajoče se testiranje otrok, z namenom, da bi odkrivali primere asimptomatskih okuženih, ki le redko prenašajo virus naprej, in obravnava teh otrok kot neke vrste “bio-nevarnosti”, je škodljivo, ne koristi javnemu zdravju, zato ga je treba ustaviti!
Samo v času velikonočnega šolskega obdobja je vsota denarja, vložena v tedensko testiranje otrok v šolah (s tem so odkrili nekaj tisoč pozitivnih “primerov”, od katerih niti eden, kolikor nam je znano, ni bil resen), bila enaka vsoti, s katero bi država lahko izgradila eno regijsko splošno bolnišnico.
Lockdowni so celo bistveno prispevali k večanju problemov na področju zdravja otrok – z rekordnim številom duševnih bolezni otrok in porastom ne-covid okužb, kar so strokovnjaki pripisali upadanju prirojene, splošne imunosti otrok zaradi dolgotrajnega socialnega distanciranja in posledičnega neizpostavljanja patogenom iz okolja.
9. Cepljenje celotne odrasle populacije nikoli ne sme postati pogoj za sproščanje omejitev
Vsem je že očitno, da se je vlada poleti 2020, le na podlagi zgodnjih “obetavnih” podatkov o delovanju cepiva, ki je bilo še v razvoju, odločila za strategijo odločnega zatiranja virusa do takrat, ko bo cepivo na voljo. (Cepivo je takrat, po vaših besedah, bilo namenjeno le ranljivim skupinam – to mnenje ste potem spremenili, brez strokovne razprave in temeljite analize že znanih dejstev in ga začeli promovirati kot trajno rešitev za celotno odraslo populacijo.) To odločitev ste sprejeli kljub velikanski škodi, ki so jo že povzročili dotedanji dolgotrajni lockdowni. Obseg te škode vam je bil znan, v vsakem primeru pa, če vam morda (kar je malo verjetno) ti podatki niso bili poznani, bi obseg storjene škode morali najprej oceniti in na podlagi teh ocen sprejemati nadaljnje odločitve.
Med cepilno kampanjo ste poteptali številna načela dobre medicinske prakse in temeljna načela medicinske etike. V veliki večini primerov namreč težko rečemo, da so ljudje, ki ste jih prepričali, da se cepijo, bili zadostno informirani o cepivu. Navajamo argumente za to trditev:
- Da bi dosegli precepjenost prebivalstva, ste uporabili prisilo, ki je bila podprta z medijsko kampanjo enormnih razsežnosti. Ta prisila je vključevala grožnje z diskrimnacijo, ne glede na to, ali je diskriminacija bila pravno podprta ali je šlo le za spodbujanje socialne diskriminacije. V ta namen ste uporabljali socialna omrežja in platforme osrednjih medijev.
- Namerno ste izpuščali za procepilni namen neugodne dele informacij, ko ste ljudem ponujali “relevantne” podatke, ki naj bi jim omogočali, da se odločijo glede cepljenja. Še posebej ste zamolčali informacije o eksperimentalni naravi cepiv zoper covid 19, dejstvo, da obstaja zelo nizko tveganje za okužbo s SARS-CoV-2 za večino odrasle zdrave populacije pod 70 leti starosti in informacijo o pogostosti tedaj že znanih kratkoročnih stranskih učinkov cepiva in o tem, da še ne vemo nič o njegovih dolgoročnih stranskih učinkih.
In sedaj ste v svojem delovanju prišli do točke, ko resno razpravljate o možnosti, da s temi cepivi – za katera sploh nimamo narejenih varnostnih študij glede njihovih dolgoročnih stranskih učinkov – cepite otroke! Z razlago, da ta praksa lahko omogoči določeno stopnjo zaščite populacije odraslih. Razmišljanje v to smer je, po našem mnenju, moralno etično nesprejemljivo obračanje na glavo temeljnih zakonov človečnosti, ki velevajo, da je dolžnost odraslih, da zaščitijo otroke.
10. Pretirano zanašanje na matematične modele napovedovanja razvoja epidemije, medtem ko se popolnoma zanemarjajo realni izkustveni podatki
Kaže, da se že od začetka pandemije odločive vlade naslanjajo na predvidevanja, ki pa izhajajo iz nepreverjenih matematičnih modelov. Te matematične modele podajajo skupine, ki so že nekajkrat v prejšnjih epidemijah/pandemijah nenatančno precenile njihov potek, obseg in posledice.
Izgleda, da imajo odločevalske skupine na voljo zelo malo kliničnih podatkov iz prakse in – kolikor lahko kot opazovalci ugotovimo – nobene strokovne študije s področja klinične imunologije.
Vhodne predpostavke, na podlagi katerih se delajo matematični izračuni in predvidevanja, nikoli niso bile korigirane in prilagojene resničnim ugotovitvam iz klinične prakse oz. realnim podatkom glede razvoja pandemije v ZK in v drugih državah.
Šokantna je izjava SAGE (Scientific Advisory Group for Emergencies), da med svetovanjem vladi nikoli niso upoštevali premisleka o morebitni kolateralni škodi, ki nastane med ukrepi, ki so jih svetovali. Povedali so, da niso bili pooblaščeni za to, da razmišljajo o morebitni škodi, ampak le o metodah in ukrepih za zajezitev širjenja virusa (!). Takšno vedenje SAGE bi bilo razumljivo le v primeru, če bi kakšna druga svetovalna skupina paralelno z njimi delala na sprotnem spremljanju in oceni škode, ki je ali bi nastala med izvajanjem ukrepov in bi vlada na podlagi podatkov teh dveh svetovalnih skupin pretehtala razmerje med koristmi in škodljivimi posledicami ukrepov ter se ustrezno odločala. A tega žal ni bilo.
ZAKLJUČEK
Pristop k reševanju covid-krize je v ZK otipljivo spodletel. V očitni želji, da se zaščiti en segment populacije – starostniki – so uvedeni ukrepi v vseh drugih, ravno tako ranljivih segmentih družbe, še posebej v populaciji otrok, povzročili velikansko kolateralno in nesorazmerno škodo.
Poleg tega, da ste s svojimi ukrepi povzročili zgoraj omenjeno velikansko škodo, vam ni uspelo preprečiti težkih posledic okužb v ZK. Smo namreč v vrhu držav z največjo stopnjo smrtnosti med pandemijo covida.
Kljub temu, da je visok odstotek prebivalstva sedaj precepljen in da imamo trenutno zelo malo covid-smrti in hospitalizacij, vztrajate z neustreznimi ukrepi in s sporočilno dikcijo, ki med ljudmi ohranjajo ozračje strahu. Omejitve pri vsakdanjem življenju se podaljšujejo, zaradi ukrepov že nastala škoda pa še naprej narašča. Navajamo vsaj en primer: znotraj NHS (National Health Service, sistem javnega zdravstva v ZK – op. prev.) ljudje sedaj, po uradnih podatkih, čakajo na nujno zdravljenje 5.1 mesecev. Po neuradnih podatkih, ki nam jih je dal prejšnji minister za zdravje, je ta doba 7 mesecev. To je nesprejemljivo in temu problemu se morate nemudoma posvetiti.
Potrebujemo temeljito spremembo vladne politike, ki mora sedaj v svoj notranji krog in svetovalne skupine povabiti tiste ugledne strokovnjake, ki ves čas javno opozarjajo na zgoraj omenjene probleme in neustreznosti v reševanju covid krize. Kot zdravstveni delavci smo zavezani zaprisegi “najprej ne škodovati” in ne moremo več le tiho opazovati vaših odločitev in ukrepov, ki naj bi ponujali “zdravljenje”, saj je tako “zdravljenje” v resnici bistveno bolj škodljivo kot bolezen, ki naj bi jo zdravili.
Podpisniki tega pisma vabimo vse odločevalce in člane vlade, da nemudoma razširite obseg pogovorov glede ukrepov, odprto poiščete nasvete skupine znanstvenikov, zdravnikov, psihologov in ostalih strokovnjakov, ki lahko ponudijo ključne, znanstveno veljavne in na dokazih sloneče drugačne poglede in rešitve situacije, v kateri smo se znašli. Vabimo vas, da naredite vse, kar je v vaši moči, da državo čim hitreje vrnete v normalno življenje in med tem naredite čim manj dodatne družbene škode.