Pismo podpore pogumnim dijakom

Le redkokdo izmed nas je v življenju razmišljal, da se bo kdaj ukvarjal s stvarmi, s katerimi se ukvarja danes. Tudi dijaki Srednje šole Zagorje si gotovo nikoli niso niti v sanjah predstavljali, kakšnega podviga so sposobni. To, kar so storili, je pogumno dejanje, saj so v svoje roke, glave in srca sprejeli odločitev za cel narod.

Spoštovani dijaki, hvaležni smo vam in podpiramo vas na vaši poti!

• Kako je možno, da je treba nositi maske, za katere vemo, da jih tudi WHO ne “zapoveduje”, ker so dokazi znanstveno na trhlih nogah?
• Kako je možno, da se sprejme odločitev, da je treba otroke cepiti s cepivi za katere ne obstajajo varnostne študije o njihovih dolgoročnih stranskih učinkih, zato da zaščitimo populacijo odraslih?
• Kako je možno, da je kar naenkrat “znanstveno” sprejemljivo nekaj, kar je na glavo obrnilo osnovni postulat človečnosti – da je dolžnost odraslih, da zaščitijo otroke, in jim omogočijo preživetje, in ne obratno?

Danes, 5. oktobra, obeležujemo svetovni dan učiteljev. Spoštovani učitelj, hvala za vaš zapis, ki ga s ponosom objavljamo in podpiramo.

Pismo učitelja ob herojstvu zagorskih dijakov

Spoštovani!

Po poklicu nisem zdravnik, epidemiolog ali infektolog. Sem pa učitelj. V ponedeljek, 27. septembra, sem na družabnih omrežjih opazil zapis, ki se mi je zarezal v srce. Skupina dijakov je objavila, da pri pouku noče več nositi mask – in iskali so pomoč. Od takrat vztrajajo in odgovorno ter zrelo kljubujejo norosti in kriminalu, ki sta se razpasla v naši družbi. Se sploh zavedamo, kaj se dogaja dobesedno pred našimi lastnimi očmi in kar je še pomembneje – sploh vemo, kako velik korak so naredili dijaki na Srednji šoli Zagorje?

Pojdimo po vrsti. Pisal se je marec 2020. Povsem živo se še spominjam dne, ko smo se z učenci zadnjič v živo in normalno videli v normalni šoli. Od takrat naprej neprestano poslušamo, kaj vse je sedaj t. i. »nova normalnost«, ki nam jo dnevno vsiljujejo vodilni v državi ter njihova stroka skupaj z osrednjimi mediji. Še bolj pa nas obtežuje vsiljevanje mišljenja, da »nikoli več ne bo tako, kot je bilo«. Ko vsemu temu dodamo še strah (niti ne toliko pred virusom kot pred neznanim) pa se na trenutke zdi, da se zgolj vrtimo v neki spirali, ki nas vse bolj stiska in vleče vase. Kot bi nas požirala temna sila mogočne črne luknje, ki je nastala po smrti zvezde.

Ta strah potrebuje svoje »gorivo«. To so bile najprej slike in prizori iz italijanskega Bergama ali pa ameriškega New Yorka (za katere zdaj že velja, da so bile prirejene ali pa rezultat velikih, tudi namernih napak pri zdravljenju ljudi) ter ob tem uvedba ukrepov, ki naj bi zajezili širjenje tega zloglasnega virusa: razkuževanje rok, nošenje mask, socialna distanca, zaprtja. Nato novi in novi valovi spričo cele vrste različnih sevov. Sledila so obvezna testiranja in vsiljevanje cepljenja ter postopno in načrtno sprožanje razlik, zamer, napetosti, ki so privedle do predsodkov, prezira in celo sovraštva med cepljenimi in necepljenimi. Ko je bilo to vzpostavljeno do zadostne mere, so sledile dodatne omejitve ali pogojevanja mnogih dejavnosti, kar je (zopet načrtno) poskrbelo za še dodatno eskalacijo napetosti med ljudmi. Ob vsem tem pa grobo ignoriranje in kršenje Ustave, teptanje zakonodaje in na ta način očitna izdaja državljanov s strani izvoljenih predstavnikov oblasti. Za piko na i lahko dodam še neusmiljeno cenzuro vseh strokovnjakov, tudi Nobelovih nagrajencev, ki so si drznili trditi drugače kot vladna stroka in osrednji mediji. Med temi pogumnimi izjemami so tudi zdravniki, združeni v Iniciativi slovenskih zdravnikov.

Če se posebej osredotočim še na področje vzgoje in izobraževanja, pa lahko iz prve roke priznam in delim razočaranje mnogih, kako nekritično smo se odzvali na vse te ukrepe, ki, sedaj je to dokazano, nikoli niso bili uvedeni zaradi zdravja ljudi. To trdim pri polni zavesti, opirajoč se na predložena dejstva in dokaze Berlinske preiskovalne komisije za korono pod vodstvom uglednega odvetnika dr. Reinerja Füllmicha, ki je od svoje ustanovitve 10. julija 2020 do danes opravila izčrpne pogovore s približno 150 svetovno priznanimi znanstveniki in strokovnjaki z različnih področij (od medicine, psihologije, psihiatrije pa vse do zgodovine, ekonomije ter tudi politike). Svež povzetek vseh teh ugotovitev si lahko pogledate v videoposnetku, ki ima slovenske podnapise in je (zaradi cenzure) dostopen na kanalu BitChute: https://www.bitchute.com/video/iV9JMe51SV9e/ .

Naj izpostavim samo dva ključna podatka. Smrtnost zaradi covid-19 je enaka smrtnosti zaradi sezonske gripe in znaša od 0,14 do 0,15 %. Še več! Po izračunih je smrtnost pri otrocih tako nizka, da umre eden na 10 milijonov! To je podatek s strani enega najbolj citiranih znanstvenikov na svetu dr. Johna Ioannidisa z Univerze Stanford, ki ima na PubMedu (svetovna zbirka znanstvenih člankov s področja medicine https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/ ) kar okrog 1000 objav. Za primerjavo: direktor našega NIJZ dr. Milan Krek pa nima niti ene same objave. Toliko za občutek glede tega, kakšna stroka nam že 18 mesecev govori po osrednjih medijih in kakšne strokovnjake se stalno cenzurira.

Navedel bom še bivšega podpredsednika Pfizerja, z ravno tako ustreznimi referencami, dr. Michaela Yeadona, ki je s sodelavci izračunal, da je PCR test (ki tako ali tako ni primeren za diagnosticiranje okužb, kar je nenazadnje povedal že njegov izumitelj Kary Mullis, ki je za test prejel celo Nobelovo nagrado) pri več kot 35 ciklih amplifikacije lažno pozitiven v vsaj 97 % primerov. Naj vas tukaj še opozorim na to, da je Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani posredovala 30. novembra 2020 dopis, ki pove, da izvajajo v Sloveniji testiranja na 40 ciklih. Če ta dva podatka – tako glede nizke smrtnosti kot glede neustreznosti testov – povežemo, potem je jasno že marsikaj. Trmasto vztrajanje pri tem, da mora imeti človek doktorat iz medicine, da poveže skupaj te stvari in vidi, da gre za veliko manipulacijo in prevaro, je dobesedno žaljenje normalnega človeškega intelekta.

Ob tako prepričljivih dokazih in utemeljitvah je vse jasno. Treba si je vzeti čas in zadevo je možno razumeti. Na ta način se tudi lažje zoperstavimo strahu. Vse prevečkrat se namreč soočamo z očitki: »Pa saj nisi zdravnik!« To zagotovo drži za večino med nami in zato sem že takoj uvodoma poudaril, da nisem zdravnik. Sem pa učitelj in dolžnost vsakega med nami (učiteljev pa še posebej) je, da tudi v teh s čustvi nabitih časih ohranimo zmožnost kritičnega razmišljanja. Izmikanje temu in dopuščanje lažnih občutkov, češ da to ni naša odgovornost, nas samo globlje potiskata v temo, ki se še posebej močno in v številnih oblikah manifestira v tem obdobju, ko se Dobro in Zlo nenehno bijeta med seboj. Ta boj sicer poteka ves čas, ampak zdaj še na mnogo bolj intenziven način.

Grem korak dalje, zato navajam še eno zelo pomenljivo informacijo. Združenje staršev Slovenije SONCE je od NIJZ, Ministrstva za zdravje, Združenja ravnateljic in ravnateljev, Združenja za pediatrijo in še od mnogih drugih institucij zahtevalo raziskave o tem, da maske ne škodujejo, oz. da koristijo. Teh raziskav do danes niso prejeli prav od nikogar. Po treh mesecih poizvedovanja so naposled od NIJZ prejeli odgovor, da nimajo nobenega dokaza o tem, da maske škodujejo ali koristijo, ker o tem v Sloveniji ni bilo narejene nobene raziskave. Ja, vse to, kar ste prebrali, drži. Maske pa še kar naprej. Zakaj že? Jah, ker »za nekaj pa morajo že biti dobre«… Za trenutek dopustimo, da bi bilo to celo res. Se bo kdo vprašal, če so pa morda za kaj tudi slabe? In ja, za to obstajajo konkretne študije. Mag. Vladimir Pirnat, dr. med., spec. int. med., dipl. psiholog , je v oddaji na Televiziji AS 27. septembra povedal, da je bilo narejenih preko 100 študij, ki dokazujejo škodljivost nošenja mask (http://www.tv-as.net/oddaje/video/2935-strokovna_diskusija_o_korona_krizi_september_2021). Na pogovor je bila povabljena tudi vladna stroka, ki pa se vabilu (ponovno) ni odzvala. V katero stran se torej nagne tehtnica?

V bistvu pa je še huje. Če zgoraj naštetim dejstvom dodamo zdravo kmečko pamet, nas mora biti kot družbo po svoje globoko sram, da to še dopuščamo. Iskreno si lahko postavimo naslednje vprašanje: Na katerem delovnem mestu zaposleni (odrasli!) ves čas, neprestano nosijo eno in isto masko po ure in ure vsak dan – razen seveda kirurgov, ki delajo v sterilnem okolju z odprtimi ranami in so strokovno usposobljeni za rokovanje z maskami, ki jih tudi redno v za to predvidenem času menjajo. Se to da primerjati z maskami v šolah? Mislim, da je odgovor popolnoma očiten. Ampak mi še kar naprej otrokom natikamo maske na obraz, ker »za nekaj pa že morajo biti dobre« …

Kaj je to drugega kot očitna norost in kriminal?

Poleg tega pa še prelaganje odgovornosti z institucije na institucijo ter tako izmikanje odgovornosti za nekaj, v kar se sili otroke in kar je dokazano škodljivo. Se sploh zavedamo, kako nizko smo s takim ravnanjem padli kot družba?

Potem pa se zgodi ta pogumni preboj dijakov v Zagorju, v katerem mladi prevzamejo stvari v svoje roke. Kaj drugega jim sploh še preostane? Bi morali imeti slabo vest, ker odrasli ne opravljajo svojega dela in niso sposobni prevzeti odgovornosti? Spoštovane institucije, ki molčite ali pa se izmikate odgovornosti, učite se od teh dijakov! To, kar so storili skupaj kot razred, je preprosto zgodovinsko. Naj to plemenito dejanje povzamejo besede ene izmed dijakinj, ki pove bistvo:

»Vemo, za kaj se borimo; to, kar se dogaja, ni prav. Mi si samo želimo normalnega življenja brez mask, ki so potrjeno škodljive bolj kot so dejansko uporabne. Upamo, da nam bodo sledile še druge šole, drugi dijaki, starši, ljudje, policisti, kdorkoli, da se to za vselej konča!«

Poleg očitne škodljivosti mask za zdravje pa bi posebej poudaril še to, da maske odvzemajo dostojanstvo. Mladina. Vaš smeh, razposajenost in sproščenost so dragoceni prav vsem in so nekaj, kar si zaslužite imeti tudi v šolah, sploh glede na vsa prej našteta dejstva.

Starši, naj vam bo herojstvo zagorskih dijakov v spodbudo, ko branite svoje lastne otroke. Sprejemanje in toleranca lažnih občutkov, ker da to ni naša odgovornost ali ker »tako pač je, tako pač mora biti«, nas vodi v samo še slabše stanje. Če smo v tem oziru klonili v šolstvu, pa imate starši pravico in dolžnost, da ob vseh znanih dejstvih postopate neprimerno bolj odločno, saj gre za vaše otroke.

Ne nasedajte še eni izmed laži, ki so jo osrednji mediji že v začetku krize uspešno lansirali med ljudi: to je, da se moramo bati asimptomatskih okužb. Članek, ki ga je 2. oktobra 2021 objavil Svetovni svet za zdravje (World Council for Health) tako med drugim izpostavi študijo, ki so jo izvedli na Kitajskem. V vzorcu 10 milijonov ljudi (!) niso potrdili niti ene okužbe, ki bi nastala kot rezultat prenosa med asimptomatskimi osebami (https://www.nature.com/articles/s41467-020-19802-w).

Dragi učenci, dijaki in študenti: učite se od zagorskih junakov! Sami so se združili dobesedno proti vsemu. Nihče na šoli jih ni podprl. Na cedilu so jih pustili profesorji, ravnateljica in osrednji mediji. Ampak ostajajo mirni, odločni in predvsem živijo Življenje. Pogovorite se v razredih. Povejte si vse, poglejte na vse, kar se dogaja okoli vas. Vklopite razum, kritično mišljenje ter predvsem poslušajte srce in (i)zberite pogum.

Ravnatelji, nehajte se izgovarjati na to, da samo upoštevate navodila. Mar ni očitno, kam nas je vse to pogojevanje in ignoriranje že pripeljalo?! Izgubili smo mlado življenje 20-letnega dekleta, ki se je cepilo – ne zaradi virusa, ampak zaradi svobode! So za to cepiva?! Mislim, da je pred marcem 2020 veljalo, da so cepiva na voljo zaradi zdravstvenih problemov in ne, da bi si z njimi kupovali svobodo. Postavite se v bran zaposlenim, predvsem pa učencem in dijakom, ki so vam bili zaupani in (če se še niste) se kar čimprej seznanite z dejstvi. Brez tega bo samo še slabše in vi boste med prvimi odgovorni za vsako nadaljnjo tragedijo mladih življenj v tem obdobju. Med prvimi. Pred vami bodo seveda odgovorni predstavniki ministrstev in ljudstva, ki trenutno sprejemajo vse te slabe odločitve.

Učitelji! Še kako dobro se zavedam stisk, dvomov, skrbi in strahov, s katerimi se spopadate v tem obdobju. Prosim vas le nekaj: če se še kakšen razred odloči za tako pogumno potezo kot razred zagorskih dijakov, jih podprite! Kot le morete. To, kar so storili, je herojstvo, na katerega smo čakali 18 mesecev, zato je dolžnost vseh nas, da jih podpremo. V resnici bi to namesto njih že prej morali storiti mi.

Podprimo jih in preko njih tudi vse ostale. Na shodu, v petek, 1. oktobra, so s ponosom pred seboj držali veliko slovensko zastavo, s katero so hoteli opomniti, da ne gre le za njih, ampak za vse – za starše, učence, ostale dijake in študente, ravnatelje ter nenazadnje tudi za učitelje. Srčno upam, da boste to ugotovili tudi vsi, ki berete to pismo.

Oni lahko naredijo toliko, kot zmorejo in to so v preteklih dneh izpolnili do potankosti. Odgovornost je sedaj na nas, da mi storimo enako. Če bo naš prispevek iskren v tem smislu, potem bomo zmagali. To je resnična luč na koncu tunela. Luč, ki lahko prinese svetlobo, kot smo jo poznali pred marcem 2020 in pa, kar je še pomembneje, luč, ki lahko poskrbi za še lepši svet v prihodnosti.

Ta svet pa ne bo prišel sam od sebe. Treba si ga bo izboriti. V poplavi novic, takšnih in drugačnih, ko človek ne ve več, komu bi sploh še zaupal, kaj je sploh še res, vas prosim naslednje: poglejte te dijake, spremljajte njihov boj, učite se od njih. Da so se kot razred tako povezali in izpostavili v teh težkih časih, meji na čudež. Njihova velika želja je, da bi se vsaj del tega nalezli tudi ostali; naša dolžnost pa je, da to storimo. Da to storimo za vse nas, za vsakega posebej, zlasti še za otroke, pa tudi za našo prelepo domovino, za Slovenijo.

Za konec pa še poziv, ki so ga dijaki poslali osrednjim medijem (ki jim zopet, ponovno in še enkrat več, ni uspelo nepristransko poročati) v času, ko so že pogumno vztrajali pri svojih stališčih: »Poveste pa lahko, da ne »protestiramo proti maskam«, ampak se borimo za naše pravice, svobodo in zdravje.«

Hvala vam, zagorski dijaki, vi ste heroji!

S spoštovanjem

Učitelj

Tukaj lahko sledite dijakom: https://www.facebook.com/profile.php?id=100073246123667