Strokovno mnenje o izvajanju posebnega presejalnega programa (SARS-CoV-2) v VIZ

Naše otroke med epidemijo zlorabljamo v imenu solidarnosti. Z ukrepi, ki smo jim jih naložili na ramena, da bi zaustavili širjenje epidemije, jim škodimo. Dokazali smo, da smo z izolacijo zavrli njihov motorični in kognitivni razvoj, jim oslabili imunski sistem, jim povzročili psihične stiske in jim onemogočili pridobivanje znanja. Kot njihovi starši, učitelji in ravnatelji smo jih dolžni zaščititi in breme spopadanja z epidemijo prevzeti na svoja ramena. Omogočimo jim, da se vrnejo v šole. Takoj.

S preprostim ukrepom, vrnitvijo otrok in mladostnikov v vrtce, šole in univerze, bomo otrokom ponovno omogočili za njihov razvoj nenadomestljivo pomembno vrstniško interakcijo, s prekuževanjem in zadostnim gibanjem si bodo okrepili imunski sistem, učili se bodo veščin socializacije, optimalen razvoj, pridobivanje znanja in jim vrnili nasmeh na obraz. Naučili jih bomo, da sta znanje in sočutje vrednoti, ki jih v življenju ne smemo žrtvovati.

Zdravniki združeni v iniciativi Slovenskizdravniki.si ostro nasprotujemo Odredbi o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost, ki ga je izdalo Ministrstvo za zdravje in morebitnemu podobnemu presejalnemu programu za otroke. Razlogi nasprotovanju so številni:

ECDC (European Centre for Disease Prevention and Control) priporoča testiranja ljudi s simptomi, ki bi lahko pomenili okužbo s SARS-CoV-2 (in ne asimptomatskih ljudi) in morda oseb, ki so imele rizičen stik (1).
SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) ne priporoča testiranja otrok in učiteljev pred vrnitvijo v šole, še manj obveznega testiranja (2).
Presejalni program mora biti podprt z znanstvenimi dokazi, mora imeti dokazano korist in ne sme škodovati posamezniku in populaciji ter mora biti ekonomsko vzdržen (SZO) (3).
S presejalnimi programi skušamo najti bolezen pri ljudeh, ki imajo zvišano tveganje zanjo, z njim ne postavljamo diagnoz (SZO) (3).
Postavljanje diagnoz na podlagi diagnostičnega testa brez anamneze (poizvedbe o težavah bolnika) in kliničnega pregleda je do sedaj veljalo kot strokovna napaka.
Smiselno je testiranje ljudi s simptomi in tesnih stikov, kot je praksa in navodilo švedskega inštituta za javno zdravje (18).
Poseganje v telo osebe brez njenega svobodnega informiranega soglasja je pravno in moralno nevzdržno (17).
Asimptomatski (tudi PCR pozitivni) zelo redko ali sploh ne prenašajo virusa (4,5).
Otroci so manj sprejemljivi za okužbo in jo redkeje prenesejo na starejše (1).
Učitelji in vzgojitelji niso nič bolj izpostavljeni tveganju za okužbo, kot ljudje v drugih poklicih (1).
Naše spomladanske izkušnje z vračanjem otrok v vrtce in šole ter začetek šolskega leta dokazujejo, da vračanje otrok v šole ni vplivalo na širjenje virusa med populacijo (graf 1,2).
Tudi izkušnje iz tujine potrjujejo zgornjo navedbo (1,6).
Tudi nedavno uvedeno splošno testiranje populacije ni potrdilo, da z omenjenimi ukrepi lahko preprečimo širjenja virusa (graf 1).
V javnih medijih (7) se je pojavila informacija o morebitnem testiranju otrok, opisana kot inovativen pristop, kjer bi mlajše otroke po prihodu v šolo testirali starši, starejši pa bi se testirali sami. Ideja o inovativnem testiranju je strokovno sporna. Testiranje, analizo testov in poročanje o rezultatih mora izvajati za to usposobljeno zdravstveno osebje (1). Iz strokovne literature je možno razbrati, da lahko v redkih primerih tudi testiranje s strani izkušenega osebja privede do poškodb ali celo hudih zdravstvenih zapletov (8,9,10).
Iz javnega medija je bilo možno razbrati, da bodo za testiranje učiteljev uporabljeni tudi nedavno uvoženi kitajski HAGT (11). Iz dokumentacije proizvajalca (12) izhaja, da test lahko zazna viabilne in ne-viabilne antigene novega koronavirusa. Iz protokola testiranja učiteljev (13) razberemo, da bo na testu pozitivna oseba obravnavana kot aktivno okužena. Na osnovi kakšne strokovne utemeljitve bo zdrava oseba ob navedbi proizvajalca, da test zaznava tako viabilne kot neviabilne antigene obravnavana kot aktivno okužena?
Proizvajalec tudi navaja, da uspešnost testa morda ni v korelaciji s celično kulturo, opravljeno na istem vzorcu. Na osnovi česa se bo potem zaključevalo o uspešnosti testa? Ali se je v Sloveniji opravila validacija omenjenega testa na celični kulturi?
Iz javnega medija (11) tudi povzemamo, da bo učiteljem ponujeno dvojno testiranje, prvo s HAGT in drugo s PCR metodo. V prispevku piše ”na NLZOH so nam pojasnili, da z dvojnim testiranjem le nadaljujejo analizo oziroma vzorčenje hitrih testov, saj je bil dosedanji vzorec prenizek za pravo analizo, kako zanesljivi so hitri testi podjetja…. Za zdaj še ne morejo trditi, v kolikšni meri so ali niso zanesljivi”. Sprašujemo se, kako je možno zahtevati obvezen poseg v telo zdravega človeka in izvajati masovno testiranje s testom, ki po navedbah proizvajalca ne loči med viabilnim in neviabilnim antigenom, niti še ni bila izvedena njegova validacija? Kakšne so strokovne utemeljitve?
Sprašujemo, če je odločevalcem in njihovim strokovnim sodelavcem poznana revizija PCR testov s strani 22. uglednih strokovnjakov (14) in priporočila SZO iz januarja 2021 (15,16) povezana z njimi? Ali in kdaj se bodo nova znanstvena spoznanja začela uporabljati v Sloveniji?
Sprašujemo, če je odločevalcem in njihovim strokovnim sodelavcem poznano priporočilo ECDC, da se kot možna sprejemljiva alternativa ob sumu na okužbo s SARS Cov 19 testira vzorec sline testirane osebe ob uporabi PCR testa (1)? Ali se temu priporočilu sledi tudi v Sloveniji?

Trdimo, da je uvedba obveznega testiranja zdravih učiteljev in vzgojiteljev pred vračanjem otrok v vrtce in šole (in morebitno testiranje zdravih otrok) strokovna napaka. Zato ocenjujemo, da je omenjen ukrep zloraba medicine z namenom škoditi telesnemu in psihološkemu zdravju posameznikov in družbe.

Graf 1

Graf 2

Za Iniciativo:

Matjaž Figelj, dr. med., spec. int. med., PgDip and MSc PallMed
Petra Mihalek Novak, dr. med., spec. oftalmologije
Tatjana Pfeifer, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine
Biserka Ilin, dr. med., spec. psihiater, pedopsihiater, psihoterapevt
Gregor Knafelc, dr. dent. med.
Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol.
dr. Uroš Dobnikar, dr. med., spec. travmatologije
mr. (HR) Sebastijan Piberl, dr. med., spec. splošne in urgentne medicine
Marko Novak, dr. med., specialist kirurg
mag. Stanko Pušenjak, dr. med., ginekolog in porodničar