paul-marik

Pogovor s prof. dr. Paulom Marikom

Pogovor s prof. dr. Paulom Marikom, izjemnim zdravnikom in znanstvenikom, ki je do januarja 2022 vodil Oddelek za pljučne bolezni in intenzivno medicino v bolnišnici Eastern Virginia Medical School v Norfolku v ameriški zvezni državi Virginia.

Dr. Marik v tem intervjuju govori o toksičnosti S-proteina, proizvedenega v telesu po cepljenju s kovid-19 cepivi. Večja kot je količina S-proteina v telesu, večje so težave. Klinična slika poškodovanih s kovid-19 cepivi lahko vključuje več kot 20 simptomov in je zdravniki večinoma ne prepoznajo oziroma težave pripisujejo drugim vzrokom. Najpogostejše so težave s strani živčevja, ki jih navaja več kot 80% poškodovanih s cepivi. Kažejo se kot okvara drobnih živcev v koži – nevropatija, kar zaznavajo kot gorečo kožo, mravljinčenje ali srbenje, kot trajno in neprekinjeno zvonenje v ušesih – tinitus, motnje koncentracije in izguba spomina. Težave trajajo dolgo, lahko leto ali celo dve, kar šele spoznavamo. Dr. Marik spregovori tudi o možnosti odstranjevanja S-proteina iz telesa po cepljenju s kovid-19 cepivi. Glavni način je avtofagija, telesu lasten mehanizem, na katerega lahko vplivamo s primernim načinom prehranjevanja, izbrano hrano in telesno vadbo. Poudari tudi pomen vitamina D in vitamina C.

Pogovor s prof. dr. Paulom Marikom si lahko ogledate tako, da kliknete tukaj ali na spodnjo sliko. Prišli boste na spletno stran The Epoch Times, kjer se je potrebno za ogled filma registrirati bodisi preko Google računa, bodisi s svojim e-poštnim naslovom.

paul-marik

Paul Ellis Marik je bil rojen v Južnoafriški Republiki leta 1958 v Johannesburgu. Tam je diplomiral na medicinski fakulteti Witwatersrand leta 1981. Najprej se je izpopolnjeval v intenzivni enoti bolnišnice Baragwanath, nato pa še v več drugih bolnišnicah v Johannesburgu. Ima diplome iz področja letalske medicine (1983), alternativne medicine (1984), anestezije (1989), farmakologije (1990) ter tropske medicine in higiene (1990). Leta 1989 je opravil magisterij, doktorat pa leta 1991. Specializacijo za področje intenzivne medicine je končal leta 1992 v Londonu v kanadski provinci Ontario. Nato je kot direktor intenzivne enote, predavatelj in profesor za področje interne in intenzivne medicine deloval v več bolnišnicah v ZDA, med drugim v Bostonu, Washingtonu, Pittsburghu in Philadelphii. Izpopolnjeval se je tudi na Harvardu.

Ima licenco za delo na področju splošnega zdravnika, interne medicine in intenzivne medicine v Južnoafriški Republiki in Kanadi, v ZDA pa licenco za delo na področju interne medicine, intenzivne medicine in klinične prehrane. Je član več združenj: Royal College of Physicians and Surgeons of Canada, American College of Critical Care Medicine, American College of Chest Physicians, American College of Physicians, American Board of Physician Nutrition Specialist in United Council for Neurological Subspecialities, Subspeciality of Neurocritical Care. Izjemen je njegov prispevek na raziskovalnem področju.

Objavljenih ima več kot 460 člankov v recenziranih (peer-review) strokovnih revijah, od tega je v 275 člankih prvi avtor. Je avtor 4 knjig na temo zdravljenja bolnikov v enoti za intenzivno terapijo in 85 poglavij v knjigah in učbenikih. Predaval je več kot 390-krat na kongresih in mednarodnih srečanjih. Od leta 1994 dalje je bil član uredništva pri 27 medicinskih revijah in recenzent pri več kot 70 medicinskih revijah. Je eden od ustanoviteljev združenja Front Line Covid-19 Critical Care Alliance (FLCCC).

Več o njem najdete na tej povezavi.

Delite naprej ...

Podobne objave