objava-znb

Poziv k javni razpravi in soočenju strokovnih stališč glede spopadanja z epidemijami

Dosedanji boj z epidemijo covida-19 je brez dvoma močno posegel v vsakdanje življenje vsakega izmed nas. Kot demokratični družbi nam zato ne bi smelo biti v ponos, da v preteklih dveh letih nismo bili priča niti enemu samemu javnemu soočenju različnih strokovnih stališč v zvezi s spopadanjem z epidemijo.

Novi predsednik vlade dr. Robert Golob je pred volitvami zagotovil tesno sodelovanje s civilno družbo, zato slednja sedaj na tem področju upravičeno zahteva drugačen odnos in obljubljen dialog, zlasti z medicinskimi in pravnimi strokovnjaki, ki jih je znotraj civilne družbe veliko.

Glede na to, da je dosedanji boj z epidemijo covida-19 po hitrem postopku posegel in na veliko področjih tudi močno vplival na tok naših življenj, je pred napovedanim jesenskim valom epidemije covida-19 brez dvoma potrebna široka javna razprava in soočenje različnih stališč znotraj strokovne javnosti. Izključno to lahko privede do družbenega dogovora in konsenza, kako v ponovno zaostreni epidemiološki situaciji ustrezno ukrepati in imeti pri tem večinsko podporo državljanov. Vzpostavitev dialoga in skupni dogovor bi tudi ponovno vzpostavila že skoraj povsem izgubljeno zaupanje v stroko.

Da bi civilna družba doprinesla k soočenju različnih strokovnih stališč, je bilo v sredo, 15. junija 2022, v Grand Hotelu Union, organizirano strokovno omizje o dosedanjem in bodočem spopadanju z epidemijami. Udeleženci omizja so navzočim medijem predstavili dosedanje medicinske in pravne ugotovitve v zvezi s spoprijemanjem z epidemijo ter podali priporočila za v bodoče. Na omizju so strokovna stališča predstavili: Biserka Ilin, dr. med., Sabina Senčar, dr. med., odvetnik Domen Gorenšek, dr. Tomaž Makovec, mag. farm., Petra Mihalek Novak, dr. med. in mikrobiolog dr. Žiga Zebec. Na predstavitev strokovnih stališč in soočenje argumentov so bili med drugim vabljeni tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob, minister za zdravje RS Danijel Bešič Loredan, dr. med., predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič, dr. Ivan Eržen, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović, dr. med. in Mario Fafangel, dr. med. Na vabilo se slednji niso odzvali ali pa so svojo odsotnost opravičili.

V sklepni misli omizja je koordinator projekta Blaž Filipič, univ. dipl. bioteh., apeliral na medije, da zaključke omizja, ki ga je moderiral Gaber Marolt, EMBA, posredujejo slovenski javnosti. Medije je tudi nagovoril, naj se borijo proti samocenzuri in pozval k strokovni razpravi, ki na samem omizju zaradi odsotnosti druge strani ni bila mogoča. Z vzpostavitvijo dialoga bi lahko poiskali rešitve, ki bi bile učinkovitejše kot dosedanji epidemiološki ukrepi.

K javni razpravi in soočenju strokovnih stališč glede spopadanja z epidemijami pozivamo (po abecednem vrstnem redu):

  • Silva Bandelj, univ. dipl. bibl. in prof. slo. j., bibliotekarka
  • doc. dr. Samo Beguš, univ. dipl. inž. el.
  • Milan Casagrande, dipl. psiholog
  • Špela Casagrande, prof. slov. in angl. jezika
  • dr. Mateja Černič, doktorica znanosti s področja družboslovnih ved
  • Biljana Dušić, dr. med.
  • Blaž Filipič, univ. dipl. bioteh.
  • Renata Filipič, predmetna učiteljica kemije, svetnica
  • Špela Filipič, mag. prof. glas. ped. in mag. prof. pred. vzg.
  • dr. Rock Finale, univ. dipl. inž. kraj. arh.
  • Irena Fišer, prof. spec. in reh. ped.
  • dr. Ajda Flašker, biotehnologinja (bioznanosti)
  • Ula Gojo, prof., univ. dipl. lit. komp., specializant psihoterapije TA
  • pater Karel Gržan, mag. s področja teologije in dr. sci. s področja literarnih ved
  • doc. dr. Katarina Habe, univ. dipl. psih., Akademija za glasbo, UL
  • izr. prof. dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, UL FF
  • dr. Milan Hosta, dipl. šp. vzgoje in dr. filozofije
  • Biserka Ilin, dr. med., spec. psihiater, pedopsihiater, psihoterapevt
  • mag. Jelena Isak Kres, prof. stare grščine in latinščine
  • asist. dr. Ana Kavčič Pucihar, akad. glasb. flavtistka – spec. in prof. flavte
  • Simona Knific Vesel, dipl. ustna higieničarka
  • Gorazd Kocjančič, filozof, pesnik in prevajalec
  • izr. prof. Igor Koršič, nekdanji (upokojeni) predstojnik katedre za zgodovino in teorijo filma, UL AGRFT
  • mag. Martina Kos, univ. dipl. prav.
  • dr. Silvo Koželj, psihoterapevt
  • Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol.
  • doc. dr. Aleksandra Krivograd Klemenčič, univ. dipl. bio., UL FGG
  • dr. Anabelle Križnar, dr. um. zg.
  • Polonca Krobat, dipl. vzg., mag. manag.
  • Nina Majcen, univ. dipl. bioteh. in mag. kog. znan.
  • asist. dr. Tomaž Makovec, mag. farm., UL Medicinska fakulteta
  • dr. Tomaž Mastnak, sociolog in publicist
  • Tanja Matko, univ. dipl. prav.
  • Jasmina Mazej, prof. slo. in soc.
  • Slavko Melik, prof. geog. in zgo.
  • dr. Jasna Mićunović, dr. vet, med., vodja bakteriološkega laboratorija UL VF IMP
  • Petra Mihalek Novak, dr. med., spec. oftalmologije, FEBO
  • mag. Miran Možina, dr. med., spec. psihiater in psihoterapevt
  • mag. Jelena Novak, profesorica angleškega jezika in biologije
  • Marko Novak, dr. med., spec. kirurg
  • Marija Pahor, predmetna učiteljica kemije, svetnica
  • mag. Petar Papuga, dr. med.
  • Anda Perdan, dr. med., spec. splošne medicine
  • doc. dr. Polona Petek, predstojnica Katedre za filmske in televizijske študije, UL AGRFT
  • Nedeljka Petrovič Koren, dr. med., spec. druž. in urgentne medicine
  • mag. Vladimir Pirnat, dr. med., spec. int. med.
  • Špela Peternel, dr. biomed., univ. dipl. biol.
  • Jure Pogačnik, univ. dipl. prav.
  • Petra Prodan Šumnik, dr. dent. med.
  • mag. sci. Martina Puc, mag. farm., spec., MBA
  • Bojana Pustinek, prof. zgod. in soc.
  • izr. prof. dr. Igor Pušnik, univ. dipl. inž. el.
  • prof. dr. Gregor Radonjič
  • mag. Liljana Radosavljević, prof. matematike in slovenščine
  • Nina Radin, dipl. bab.
  • doc. dr. Martina Reberšek, dr. med.
  • Sabina Senčar, dr. med., spec. gin. in por., zdravnik splošne medicine
  • lekt./Doc. dr. Cvetka Sokolov, lektorica angleškega jezika na Filozofski fakulteti UL
  • dr. Andrej Somrak, univ. dipl. inž. el.
  • izr. prof. dr. Jože Starič, dr. vet. med., UL Veterinarska fakulteta
  • dr. Urška Strle, zgodovinarka
  • Andraž Stevanovski, mag. prof. slov. in dipl. južnoslavist
  • Urška Šalej, dr. dent. med.
  • Srečko Šorli, samostojni raziskovalec
  • asist. raz. dr. Roman Štrukelj, raziskovalec, Zdravstvena fakulteta UL
  • Damir Škripec Larisseger, dr. dent. med.
  • mag. Tadej Tozon, učitelj strokovno teoretičnih predmetov, svetnik
  • Gregor Vesel, dr. dent. med.
  • Igor Vukasinović, ustavni pravnik
  • asist. dr. Žiga Zebec, raziskovalec, mikrobiolog
  • Jolanda Zelenko Arnuš, prof. razrednega pouka
  • Ira Zorko, arhitekt in ustanovitelj Zavoda za prostor kulture
  • Peter Žurej, profesor matematike
  • Sindikat ZVIZ Sonce Slovenije
Delite naprej ...

Podobne objave

  • Osebnostni razvoj in zorenje spolne identitete

    Glede na sodobne trende v današnji hitro se spreminjajoči družbi moramo opozoriti na pasti, ki jih te prinašajo. Zadnje čase se tudi v vrtcih in šolah pri nas, brez vednosti in soglasja staršev, s predstavitvami različnih spolnih identitet prehitro vdira v otroški svet. S ponujanjem propagandnih sporočil v zvezi s spolno identiteto se vnaša zmeda…

  • Komentar predloga ZNB (EVA: 2021-2711-0159)

    Ustavno sodišče je vladi naložilo, da v 39. člen ZNB-ja vgradi varovalo, ki bi omejilo oz. zožilo vladi preširoko polje proste (politične) presoje, z vključitvijo drugih strok (medicinske, epidemiološke, psihološke, sociološke in drugih) v odločanje. *Če bi se pri sprejemanju dopolnitve ZNB-ja ta zahteva Ustavnega sodišča zares upoštevala, bi se lahko ukrepi za obvladovanje epidemije…

  • Pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, dr. med.

    Podpisniki pisma predlagamo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, dr. med., da Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) pisno sporoči, da Slovenija ne bo podpisnica novega predlaganega sporazuma o pripravljenosti in odzivu na pandemijo in da Slovenija izstopa iz SZO. Utemeljitve: 1. SZO kot inštitucija – SZO je bila ustanovljena 1948 kot neodvisen posvetovalni organ. Namen njenega delovanja…

  • Komentar na 52. sejo Odbora za zdravstvo, 10. 5. 2021

    Nov Zakon o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) je napisan tako, da iz zdravstvenega sistema, ki smo ga pomagali graditi, izključuje zdravnika kot avtonomnega udeleženca. Izbrana peščica zdravnikov je aktivno sodelovala v ozadju priprave novega zakona, glavnina zdravnikov pa je brez ugovora in neobveščena sedela na veji, ki jo bo odžagala prav žaga novega Zakona…

  • Psihiatrinja Biserka Ilin

    Psihiatrinja Biserka Ilin dogajanje okoli epidemije pozorno spremlja že od začetka, tako iz strokovne radovednosti kot tudi iz osebnih razlogov, saj spada v ranljivo skupino tistih, ki bi jih morebitna okužba s covidom-19 lahko še posebno hudo prizadela. Z upokojeno zdravnico smo se, ob strogem upoštevanju varovalnih ukrepov, srečali na njenem domu. Nedeljske novice, 3….

  • Sovražni govor proti vsem, ki se ne želijo cepiti proti COVID-19

    Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne in praviloma uperjene proti depriviligiranim skupinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno) ali proti posameznikom, ki zaradi osebne okoliščine pripadajo omenjenim skupinam. Te osebne okoliščine so lahko narodnost, rasa ali etnično poreklo, versko ali drugo prepričanje, spol, zdravstveno stanje, jezik, spolna…