Presežne smrti
Čas branja: 9 min Dobri dve leti živimo z ‘novim’ koronavirusom, ki je močno vplival na naše življenje. Na žalost smo izgubili nekatere sorodnike in prijatelje, katerih vzrok smrti je bila posredno ali neposredno okužba s SARS-CoV-2 virusom.
1. Zaščita pred okužbo
V svetovnem merilu in tudi v Sloveniji še vedno ni uveljavljenega uradnega res učinkovitega zdravljenja. Je pa uveljavljeno (neobvezno) cepljenje proti temu virusu, ki naj bi nas učinkovito zaščitilo. Precepljenost v državah razvitega sveta je visoka: Kanada 88 %, Nova Zelandija 84 %, Danska 82 %, Velika Britanija 87 %, Izrael 67 %, … Cepiva naj bi bila zelo učinkovita. Po navedbah evropske agencije za zdravila (EMA), posodobljenih februarja 2022, naj bi npr. Pfeizerjevo cepivo Comirnaty ščitilo pred okužbo v 95 %, pri otrocih v starostni skupini 12-15 let celo med 75 in 100 %. Prav toliko ali le malo manj naj bi bila učinkovita tudi ostala kovid cepiva uporabljena v Sloveniji. Sčasoma naj bi učinkovitost cepiv sicer nekoliko padla, vendar naj bi bila zaščita pred okužbo s SARS-CoV-2 virusom z osvežitvenim cepljenjem s tretjim odmerkom še vedno več kot 90 %, tako dr. Bojana Beović v intervjuju novembra 2021.
2. Presežna smrtnost v Sloveniji
V Sloveniji smo od začetka epidemije marca 2020 zabeležili presežno smrtnost najprej jeseni 2020, ko cepiv še ni bilo. S cepljenjem najbolj ranljivih skupin smo v Sloveniji pričeli 27.12.2020, ko je smrtnost z/zaradi kovida že upadala (od 6.12.2020 dalje – graf 1), nadaljevali s cepljenjem zdravstvenega osebja, učiteljev in ostalih. Od decembra 2021 je mogoče tudi cepljenje otrok od starosti 5 let dalje. V času pisanja članka je bilo polno cepljenih 57.9 % prebivalcev Slovenije. Od začetka oktobra 2021 ponovno beležimo presežno smrtnost kljub precepljenosti več kot polovice prebivalstva.
Graf 1. WORLDOMETER. Podatki dnevnih kovid smrti za Slovenijo na dan 24.4.2022.
Zakaj kljub skoraj 58 % precepljenosti prebivalstva beležimo presežno smrtnost? Ali število cepljenih ni dovolj visoko? Ali so cepiva res učinkovita? Če bi bila visoka precepljenost rešitev za obvladanje epidemije, potem v državah z visoko precepljenostjo (Kanada, Danska, Izrael, …) v kasnejših valovih ne bi imeli enake ali celo višje smrtnosti kot pred začetkom cepljenja. Dejstvo je, da je bil prevladujoč sev v teh valovih Omikron, ki je bil bistveno manj smrten kot Alfa ali Delta. V Sloveniji je ob precej nižji precepljenosti smrtnost v 3. in 4. valu precej nižja kot v 2. valu. Kateri so potem vzroki za smrti, ki prispevajo k presežni smrtnosti? V kateri starostni skupini beležimo presežno smrtnost? Vemo, da je bila povprečna startost umrlih zaradi kovida leta 2020 okoli osemdeset let.
3. Učinek cepljenja
Po začetnem navdušenju, da cepljenje v veliki meri prepreči okužbo in ko je postalo jasno, da zelo pogosto zbolevajo tudi polno cepljeni oz. so pogosto celo vir širjenja okužb, so nam strokovnjaki povedali, da cepljenje predvsem zmanjša verjetnost za hospitalizacijo in težji potek bolezni, torej naj bi potekala bolezen v bolj blagi obliki. Kako to, da so kljub temu cepljeni (tudi s poživitvenim odmerkom) ne le hospitalizirani, ampak celo zdravljeni v enotah intenzivne terapije? Dlje kot je virus med nami, večji odstotek bolnikov v enotah intenzivne terapije je cepljenih (ali delno cepljenih); v tednih od 14.3.2022 dalje je delež cepljenih v enotah intenzivne terapije nezmanjšano med 60-70 % (graf 2).
Graf 2. Podatki iz COVID-19 sledilnika na dan 10.4.2022.
Ob spremljanju istega grafa je razvidno, da od 20.1.2022 oz. 17.1.2022 v grafu ni več podatkov za delež cepljenih (oz. necepljenih) med potrjenimi primeri in med hospitaliziranimi. Vendar pa lahko ta podatek najdemo na strani NIJZ, kjer je razvidno, da je tudi med hospitaliziranimi vedno večji delež cepljenih (graf 3).
Graf 3. Podatki NIJZ na dan 28.4.2022.
4. Število cepljenih/necepljenih umrlih z/zaradi kovida
Postavlja se nekaj pomembnih vprašanj: Koliko umrlih z/zaradi kovida v Sloveniji je bilo cepljenih in koliko necepljenih? Kdo ima te podatke? Zakaj niso javno objavljeni? Ali sploh obstajajo? Ali se razmerje med cepljenimi in necepljenimi umrlimi z/zaradi kovida s časom spreminja? Tako kot med hospitaliziranimi in zdravljenimi v enotah intenzivne terapije? Skupaj s številom hospitaliziranih so to ključni podatki, ki nam povedo, kako učinkovita so cepiva. Za Novo Zelandijo, ki je bolje precepljena od Slovenije, so ti podatki dostopni na strani ministrstva za zdravje Nove Zelandije. V Novi Zelandiji, kjer je cepljenih 84 % prebivalstva, polno cepljeni predstavljajo presenetljivo visok odstotek, kar 73 % vseh umrlih z/zaradi kovida od začetka pandemije marca 2020 do 21.4.2022.
4. Umrli z/zaradi kovida v Sloveniji
Prikazan graf umrlih Covid-19 sledilnika je še vedno ‘dežnik’ in to dežnik, ki se vedno bolj razpira. Kaže na to, da z diagnozo kovida umirajo predvsem stari ljudje. Iz grafa lahko izračunamo, da je bila skoraj polovica vseh umrlih z/zaradi kovida stara nad 85 let. Do 10.4.2022 je bilo nad 85 let 3.217 umrlih, kar je 43.8 %. V skupini nad 75 let je bilo 5.568 umrlih, kar je 76.0 % vseh umrlih. To tudi pomeni, da je bilo med umrlimi z/zaradi kovida v celotnem obdobju, od marca 2020, 24.2 % mlajših od 75 let (1.779 od 7.347 umrlih – graf 4). Pričakovana življenska doba v letu 2021 rojenih otrok za moške je 77 let, za ženske 83 let. Za starostnike, ki živijo danes, je pričakovana življenska doba verjetno še nekoliko nižja.
Graf 4. Podatki iz COVID-19 sledilnika na dan 10.4.2022. Skupno 7.347 umrlih z/zaradi kovida (POZOR! Številka ne sovpada s podatki iz tabele COVID-19 sledilnika; 10.4.2022 je bilo navedenih 6.535 umrlih).
5. Presežna smrtnost med mlajšimi od 72 let
Če zaradi kovida umirajo starejši ljudje, kako to, da imamo od septembra 2021 dalje tako zelo povišane presežne smrti med mlajšimi od 72 let? V letu 2021, predvsem od septembra dalje, so se izrazito povečale presežne smrti v starostnih skupinah od 0-51 in 52-71 let, ki so v grafu 5 in 6 primerjane s povprečjem let 2015-2019. Presežne smrti mlajših od 72 let ostajajo povišane skozi celo leto 2021 in se nadaljujejo v letu 2022! In to kljub obdobjem, ko skoraj ni bilo umrlih z/zaradi kovida (junij, julij, avgust 2021 – 0 do 3 smrti na dan).
Graf 5 in 6. Presežne smrti za starostni skupini 0-51 in 52-71 let, na dan 10.4.2022.
| 2021/ 2022 | 0 – 51 let | % | 52 – 71 let | % |
| September | 83 | 68.0 | 386 | 43.2 |
| Oktober | 82 | 70.8 | 442 | 52.9 |
| November | 79 | 41.6 | 498 | 75.7 |
| December | 68 | 30.3 | 497 | 62.3 |
| Januar | 76 | 39.7 | 454 | 47.6 |
| Februar | 65 | 30.9 | 371 | 35.3 |
| Marec | 53 | 58.7 | 288 | 44.0 |
| Skupaj | 506 | 2.936 |
Tabela 1. Presežne smrti za obe starostni skupini od septembra 2021 do marca 2022, pridobljeno iz grafa 4 in 5.
Presežne smrti je opaziti že od začetka epidemije kovid 19, vendar do septembra 2020 ne presegajo 25 %. Presežne smrti za starostno skupino od 51-72 let se bolj povečajo od oktobra 2020 dalje, razen v juliju in avgustu 2021 ostajajo nad 30 %.
Od septembra 2021 dalje izstopa izrazit porast presežnih smrti v skupini do 71 let. V dobrih sedmih mesecih, od 1.9.2021 do 10.4.2022 je bilo po podatkih iz COVID-19 sledilnika zabeleženih 3.442 presežnih smrti v starosti do 71 let (tabela 1). Žal za starostno skupino 71-75 let nimamo podatkov, zato lahko sklepamo, da je ta številka zanesljivo višja.
V istem obdobju je bilo zabeleženih 2.085 smrti z/zaradi kovida (v tabeli COVID-19 sledilnika je bilo do 1.9.2021 zabeleženih 4.450 smrti z/zaradi kovida, do 10.4.2022 pa 6.535; iz grafa 4 teh podatkov ni možno razbrati). Če vzamemo, da je delež umrlih z/zaradi kovida v Sloveniji pri mlajših od 75 let 24.2 %, pomeni, da so v tem obdobju z/zaradi kovida umrli 504 ljudje mlajši od 75 let. Vprašanje je, kaj je bil vzrok smrti pri ostalih 2.938 ljudeh oz. še nekaj več, ki niso umrli z/zaradi kovida in so bili stari med 71 in 75 let (podatek, ki ga nimamo). Kovid torej ne. Ker je cepivo »učinkovito«?
Očitno mlajši od 72 (75) let množično umirajo zaradi nečesa drugega, ne zaradi kovida! So to smrtne nesreče pri adrenalinskih športih? Umirajo v prometnih ali delovnih nesrečah? Delajo samomore, ker jim propadajo družine ali podjetja? Ali morda umirajo zaradi srčno-žilnih dogodkov (kapi, miokarditisa, pljučne embolije, trombotične trombocitopenije, …), bolj ali manj agresivnih oblik rakavih bolezni, ponovnih izbruhov raka po ozdravitvi pred leti? In omejeni dostopnosti do zdravniške oskrbe in zdravljenja? Statistični podatki o vzrokih smrti bodo dostopni šele čez kako leto, v tem času pa jih bo mnogo umrlo prav zaradi teh dogodkov. In cepivo jih pred tem očitno ne more rešiti. Jih lahko kaj drugega?
6. Povišana presežna smrtnost med mlajšimi od 74 let v Evropi
Povišano presežno smrtnost pri mlajših v letu 2021 lahko opazimo tudi v drugih državah Evrope. Presenetljivo? Podatke o presežni smrti za 27 evropskih držav lahko pridobimo na spletni strani EUROMOMO. Grafi prikazujejo tedenski presežek smrti (odstopanje umrljivosti od pričakovanega). Presežne smrti za leto 2021 so višje kot za leto 2020, predvsem v starostnih skupinah 15-44 let, 45-64 let in tudi 65-74 let. Krivulja za leto 2022 je zeankrat nižja, razen v skupini 15-44 let, kar je najbolj zaskrbljujoče, saj vemo, da ti ljudje redko umrejo zaradi kovida. V Sloveniji je npr. v tej starostni skupini od začetka epidemije do 10.4.2022, z/zaradi kovida umrlo (le) 53 ljudi (graf 4), kar predstavlja približno 2 smrti na mesec.
Graf 7. Presežne smrti za posamezne starostne skupine na strani EUROMOMO.
Presežne nepojasnjene smrti med mlajšimi so vedno bolj očitne v različnih državah, med drugim tudi na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Večino teh smrti se zgodi izven bolnišnic, kar pomeni, da so nepričakovane in niso povezane s kovidom. Običajno so vzrok nenadnih smrti srčno-žilni dogodki (npr. zastoj srca ali kap), ki se zgodijo prej zdravim ljudem in neodvisno od starosti. Kaj se je spremenilo? Kaj bi lahko bilo vzrok? V resnici ne vemo, lahko pa slutimo.
Ali lahko preprečimo prekomerno smrtnost pri mlajših?
Iz uradno dostopnih podatkov in grafov je razvidno, da se kljub cepljenju v Sloveniji in v Evropi dogaja nekaj zelo nenavadnega. Imamo epidemijo, ki prehaja v endemijo, zaradi katere (še vedno) umirajo stari ljudje. Hkrati pa se je, kot še nikoli doslej, povečala smrtnost mlajših od 75 let, ki večinoma ne umirajo zaradi kovida. Postavlja se vprašanje, zakaj je življenje za mlajše od 75 let postalo tako zelo nevarno?
Pozna kdo odgovor? Predvsem pa – ali lahko to preprečimo?
Ker je prispevek nastajal dlje časa, demografski podatki pa se neprestano spreminjajo, lahko ob zaključku dodamo še nova opažanja; v aprilu je presežna smrtnost končno padla, v starosti do 72 let je (le) še 22 %, do 52 let pa celo negativna. Smrtnost z/zaradi kovida je nižja že od sredine marca (v povprečju 3.9 smrti/dan). Je končno učinkovalo cepivo? Se epidemija končuje? Kaj je sedaj vplivalo na zmanjšanje prekomerne smrtnosti? Je to le prehodno? Kaj nas čaka prihodnji mesec, čez pol leta, več let?
Statistika je kot bikini. Kar razkriva, je sugestivno, a kar prikriva, je ključnega pomena. (Aaron Levenstein,1926-2005, ameriški profesor ekonomije)
