Je British Columbia (Kanada) poskusni poligon za uvedbo medicinske diktature?
Čas branja: 3 min Pred vami je pretresljiv prispevek o dogodkih in zakonodajnih spremembah v kanadski pokrajini British Columbia, ki jih družinski zdravnik dr. Charles Hoffe opiše kot uvedbo »medicinske tiranije na steroidih«. Gre za kritično pričevanje človeka, ki je zaradi svojega pokončnega stališča in strokovne vesti najprej izgubil zdravniško licenco in zaposlitev, nato pa se soočil še z represivnimi ukrepi, ki posegajo v sam temelj svobodne družbe — v človekovo telesno integriteto, pravico do informiranega soglasja in avtonomijo zdravniškega poklica.
Dr. Hoffe, ki se je v času pandemije COVID-19 zavestno odločil, da se ne bo cepil, saj se je zanašal na lastno naravno imunost, je zaradi te odločitve postal tarča sistema. Po izgubi službe se je z izjemno predanostjo posvetil študiju zakonodaje, ki je v British Columbii stopila v veljavo že novembra 2022. Ta zakonodaja je po njegovem mnenju temeljito spremenila ne le pravice pacientov in zdravnikov, temveč tudi samo naravo odnosa med njima — ki naj bi temeljil na zaupanju, razumevanju in skupnem iskanju najboljše poti zdravljenja.
Nova zakonska določila določajo, da doktrine zdravljenja niso več priporočila, temveč obvezujoča navodila. Zdravnik, ki od njih odstopa, je podvržen strogim sankcijam — odvzemu licence, visokim denarnim kaznim in celo zaporu. Celo deljenje informacij, ki ne sovpadajo z uradno linijo, se kaznuje kot razširjanje »dezinformacij«. Avtonomija zdravnika, ki je bila doslej ključna za individualno prilagojeno zdravljenje, je praktično izbrisana. Zdravniška presoja in izkušnje ne štejejo več, zamenjala jih je slepa poslušnost sistemu.
Še huje: zakon predvideva možnost odvzema licence že ob anonimni prijavi, brez da bi se pred tem opravila ustrezna presoja ali razjasnitev okoliščin. Zdravnik je tudi dolžan razkriti pacientovo zdravstveno dokumentacijo vsakič, ko to zahteva oblast — brez soglasja pacienta in mimo vseh dosedanjih varovalk zasebnosti in zaupanja. Ta ukrep v temelju razgrajuje zaupnost odnosa med pacientom in zdravnikom.
Zakonodaja iz leta 2022 nadalje razveljavlja temeljno pravico posameznika do informiranega soglasja v primeru obveznih cepljenj. Do sprejetja tega zakona je bilo vsakršno poseganje v človekovo telo brez njegovega vnaprejšnjega informiranega soglasja nezakonito. Sedaj pa se ta pravica odvzema, s čimer se zdravnikom ne le ukinja dolžnost, da pacientu predstavijo vse relevantne informacije, temveč se tudi pacientu odtegne pravica do samostojne odločitve o posegih v lastno telo. Regulacija zdravniškega poklica se s tem dokončno premakne iz rok stroke v roke politike, kar pomeni konec strokovne neodvisnosti in odprta vrata medicinski tiraniji.
Dr. Hoffe v prispevku spregovori tudi o lastni izkušnji po odvzemu licence. Njegova ordinacija je zgorela v požaru, oblasti pa so mu skušale vsiliti psihiatrično obravnavo, češ da je ob vsem tem nedvomno potrebna. S tem se razkrije še ena nevarna praksa – psihiatrična diskreditacija kot orodje za utišanje tistih, ki so oblasti napoti, še posebej, če ne želijo sodelovati v uzakonjeni represiji in zlorabah. Dr. Hoffe opozarja, da se tako »zlomi« zdravnike, ki ne želijo postati orodje v rokah sistema.
Svoje pričevanje sklene z odločnim zagovorom svojih stališč. Poudarja, da se zaveda morebitnih posledic, vključno z zaporno kaznijo, a kljub temu ostaja pokončen. Pravi, da se ne boji, saj deluje v skladu s svojo vestjo in dolžnostjo — in da mu Great Reset ne more vzeti njegovega notranjega bogastva, saj so to njegove vrednote.
V svojem razmisleku o trenutnem stanju v medicini izreče tudi resno obtožbo: da je celoten sistem ugrabljen, in da je v zadnjih letih velika večina zdravnikov padla na testu strokovne integritete. Posledica je vse večje nezaupanje javnosti v medicinsko stroko. Edina pot k ponovni vzpostavitvi tega zaupanja, pravi dr. Hoffe, je vrnitev k neodvisnosti stroke — torej k zdravniški presoji, utemeljeni na znanju, izkušnjah in etičnem kompasu, ne pa na slepem sledenju politično določenim smernicam.
Prispevek ponuja dragocen vpogled v procese, ki bi jih bilo lahko marsikje prepoznati kot opozorilo. Govori o usodnem križišču, na katerem so se znašli tako zdravniki kot pacienti — in posredno vsi, ki cenimo svobodo, zasebnost ter dostojanstvo posameznika.
