cepljen-torej-sem

“CEPLJEN”, torej “SEM!” (!?)

Pacienti me sprašujejo, kaj si mislim o cepljenju. V isti sapi pa povejo, da se sicer ne bi cepili – kar je očitno, glede na to, da se do sedaj še niso, saj je cepljenje že dalj časa od jutra do večera prosto dostopno brez naročanja. Vprašam jih, če imajo kakšno specifično vprašanje ali pomislek glede cepljenja, saj je vprašanje, kaj si jaz mislim o cepljenju, vendarle precej široko. Večinoma kakega posebnega vprašanja nimajo. Omenijo pa radi kako specifično okoliščino, zaradi katere so začeli razmišljati, da bi se za cepljenje odločili. In v veliki večini primerov je razlog za to neka vrsta siljenja oziroma prisile, ki izvira iz politično zapovedanih omejitev osebnih svoboščin.

Zakaj bi me kot zdravnika sploh zanimalo, zakaj pacient razmišlja, da bi se cepil? Mar ni njegovo odločanje za cepljenje izključno dobra novica? Mar je sploh moje mesto, da bi o razlogih za to vedel, razmišljal, jih tehtal? Pa še kako! Naj obrazložim.

V sproščenem pogovoru, predvsem pa ob zdravnikovem aktivnem poslušanju in poizkusih konstruktivnega razumevanja, pacient večinoma sam precej dobro opredeli svoje stališče glede cepljenja. Te informacije smatram za dragocene, saj mi pomagajo oceniti, koliko je pacient pri odločanju za ali proti cepljenju informiran. In pa, koliko je pri tem odločanju svoboden.

Vzemimo primer »razloga« za cepljenje, ki ga pacienti pogosto navedejo: »Cepil se bom zato, da bom lahko v miru šel čez mejo na počitnice«. Čudno! Mar je med indikacijami za cepljenje navedeno tudi prehajanje državne meje? Se tak posameznik odloča za cepljenje svobodno in informirano? Bi mu veljalo razložiti, da prehajanje meje ni ustrezen razlog za cepljenje in da je edini dober razlog za cepljenje neposredno in izključno pridobitev zaščite proti covid-19?

Zlahka najprej ugotovimo nekaj sicer očitnega, to je, da pacient kot razlog za cepljenje navaja povrnitev enega od aspektov svoje svobode – prehajanje meje. Hkrati pa si radi rahlo naivno mislimo, da je v luči »prostovoljnosti« cepljenja to svojo odločitev za cepljenje storil svobodno. Je to združljivo? Se mar lahko posameznik svobodno odloča za cepljenje, če je razlog za cepljenje prav povrnitev te iste svobode? Vendarle se je odločal manj svoboden, zato, da bi bil bolj svoboden. Zlahka si je umisliti, da se posameznik »prostovoljno javi« za cepljenje in zaviha rokav zato, ker mu je bila svoboda skrčena do njemu nesprejemljive meje. Javil se je, ker se je moral. Bodisi se cepi bodisi krčenju svobode oporeče. In večina razumljivo ubere lažjo pot. Menim, da »prostovoljnosti« in »svobodnosti« ne gre enačiti.

Lahko pa še vedno trmasto vztrajam pri medijsko propagirani ideji, da se posameznik vendarle za cepljenje odloči svobodno. Venomer pri odločanju, naj si bo v kakršni koli življenjski okoliščini, se lahko odločimo tako ali drugače. Tudi pri odločanju za cepljenje je tako. Iz tega sledi, da bi se posameznik »povsem svobodno« odločal za cepljenje tudi v primeru, da bi cepljenje potreboval recimo za dostop do osnovnih živil. Tu bi posameznika celo prav dobro razumeli, češ: »Seveda! Če je pa tako, pa je vendarle razumljivo in povsem pravilno, da ste seza cepljenje svobodno odločili, saj v trgovino pa vendarle občasno morate!« Ali pa primer, ko se brez cepljenja nebi smel družiti z prijatelji. Takrat bi mu dejali toplih besed: »Razumljivo, vendarle smo družabna bitja, ki potrebujemo človečnost in toplino,zato je vaša svobodna odločitev za cepljenje pravilna, saj bi celo utegnili zboleti, če bi samotarili!« Kako nečloveško. 

In da! Tak posameznik bi se za »prostovoljno« cepljenje javil iz nesvobode, zato, ker mu je bila slednja podlo skrčena do grožnje z izstradanjem oziroma s socialno smrtjo. Očitno je, kam pelje ta sled razmisleka. Medklic: Morebiti bi se celo zgodilo, da bi tudi v teh skrajnejših primerih trdili, da ne gre niti za »diskriminacijo«. Neenakost že! A ta neenakost bojda ne bi bila sporna. Namreč necepljenost posameznika ni njegova nespremenljiva osebna/telesna lastnost, marveč še kako spremenljiva – naj se odloči, cepi in to spremeni! Če se ne odloči tako, pa to pomeni, da se odloča tudi za posledice te odločite, v tem primeru za prepoved druženja in omejitev dostopa do osnovnih dobrin. In če se je sam svobodno odločil za to, kdo bi mu branil!? Sprevrženo!

Torej kako razumeti pacientov razlog za cepljenje, ki je »da bo lahko v miru šel čez mejo na počitnice«? Ja kako!? Točno tako ga gre razumeti, kot je povedal! Saj je jasen v svojih besedah! Za cepljenje se odloča zaradi primanjkljaja svoje svobode pri prihajanju meje. Navaja točno pravi razlog! In ta razlog ni pridobitev zaščite proti covid-19.

Točno tako se tudi berejo obcestni propagandni panoji. »Cepil sem se, ker želim navijati za naše junake v živo« (torej iz primanjkljaja te svobode in ne za namen zaščite proti covid-19!). »Cepila sem se, ker si želim brezskrbno uživati na koncertih« (in ne za namen zaščite proti covid-19!). »Cepil sem se, zato da bodo šole ostale odprte« (in ne za namen zaščite proti covid-19!). Pri teh propagandnih sporočilih ni potrebno brati med vrsticami, ker je osnovno sporočilo namensko zelo jasno in enostavno.

Kaj pa, če bi pacientov razlog za cepljenje, to je za namen prehoda meje, všečno racionalizirali kot njegov »oseben razlog, zaradi katerega se je svobodno odločil za cepljenje proti covid-19«? V tem primeru si kaj dosti spornega pri vsej tej zgodbi ne moremo niti umisliti in vse kar moramo storiti je zgolj to, da vzpostavimo zadosti omejitev, groženj, strahu in pritiskov, dokler se posamezniki pač »svobodno« ne odločijo za cepljenje. Tiste samovšečne posameznike, ki znanosti ne verjamejo in ki bi vztrajno cepljenje zavračali, te bi bilo potrebno zgolj zapreti v kako temno klet, v imenu zdravja in varnosti vseh seveda in čakati njihove »svobodne privolitve«. In če je nebi podali, bi na te zapornike namensko pozabili.

Prosim, ne po tej poti!

Zgodovina nas z nepojmljivimi trpljenji iz preteklosti svari: Ta pot ni prava! In zato bom z zanimanjem, predvsem pa z Celostno Definicijo Zdravja(!) v mislih vohljal po pacientovih razlogih za cepljenje, kot pes čuvaj njegovega svobodnega in informiranega odločanja.

Politično – medicinsko tiranstvo stran! – pozor, hud pes! Arrrrrr….

V premislek: Se za cepljenje odločate iz svobodne volje, zadosti informirani, za namen zaščite proti covid-19, ker vas ta bolezen ogroža? Ali pa se modra tako odločate zaradi družbenih pritiskov, omejevanj, za namen povrnitve vam ukradenih svoboščin? Če je tako, se vam to zdi dober in sprejemljiv razlog? Ali vas vaš zdravnik o cepljenju informira, za namen, da bi se sami znali informirano odločiti, ali pa vas zgolj vsevedno/arogantno prepričuje v cepljenje? Vas delodajalec zgolj spoštljivo spodbuja k cepljenju, ali pa vas z napovedovanjem sankcij k cepljenju sili?

To so dobra vprašanja. Menim, da je edino prav, da se vsak posameznik za ali proti cepljenju odloča sam zase, brez zunanjih pritiskov in brez vpliva na njegove svoboščine, ki so v njegovi lasti in jih zato ni moč odtujiti – da, kvečjem podlo ukrasti. Glede kolektivne zavesti, poseganja v lastno telesno integriteto iz solidarnosti do drugih, glede družbenega klica, naj se vendarle cepimo – če ne že zase – pa vsaj za druge – o tem naj vsak sam razmisli – ob zgolj upanju na dobro vseh.    

Zrno Soli, dr. med., spec. druž. med.

Delite naprej ...

Podobne objave