Svetovna zdravstvena organizacija (SZO)
Čas branja: 4 min 1. SZO kot inštitucija
– SZO je bila ustanovljena 1948 kot neodvisen posvetovalni organ. Promovira zdravje v svetovnem merilu, prispeva k ohranjanju varnega sveta in skrbi za najbolj ranljive. Skrbi za tehnično pomoč državam, postavlja mednarodna merila na področju zdravja in zbira podatke o zdravstvenem stanju v svetu. Služi kot forum za razprave na področju različnih zdravstvenih tem. Njena globalna priporočila so bila neobvezujoča.
– s podpisom nove pogodbe, objavljene 1.12.2021, bi SZO dobila novo vlogo. Postavljena bi bila nad nacionalne zakone in ustave držav članic.
– njena priporočila bi s tem postala zakonsko obvezujoča, posledično pa bi države članice popolnoma izgubile svojo suverenost o odločanju o ukrepih v primeru pojava nalezljivih bolezni, naravnih nesreč, klimatskih sprememb ali vojne.
– takšna pozicija bi SZO omogočala številne možnosti zlorab.
2. Financiranje SZO
– ustanovljena je bila kot posvetovalna inštitucija, brez finančnih interesov, ki se je financirala izključno iz članarin držav članic. V ospredju je bil javni interes.
– danes se SZO financira iz dveh glavnih virov: članarin držav članic, ki pokrijejo manj kot 20 % vseh finančnih virov in prostovoljnih prispevkov držav članic in privatnih donatorjev. Večino denarja dobi iz prostovoljnih prispevkov držav članic. Prispevek je ovrednoten z izračunom, ki temelji na bruto domačem proizvodu po prebivalcu države. Za leto 2020-21 so prejeli 7.2 biliona $. Največ so prispevale Nemčija (12.18 % dohodka), fundacije Billa in Melinde Gates (11.65 % dohodka) in ZDA (7.85 % dohodka).
– vloga SZO kot koordinatorja in odločevalca na področju svetovnega zdravja se je konec 20. stoletja zmanjšala z vpletanjem drugih igralcev, kot so Svetovna banka, fundacija Billa in Melinde Gates, US President’s Emergency Plan for AIDS Relief (PEPFAR) in številnih drugih javno-zasebnih partnerjev, kar ni brez interesnega ozadja oz. tendenc donatorjev in posledično vodi v pojav konflikta interesov.
3. Spreminjanje definicij
A. SZO je leta 2009 spremenila definicijo, kidoloča, kdaj se lahko razglasi pandemijo in uvedejo ukrepi za njeno preprečevanje. Pred letom 2009 je bilo možno pandemijo razglasiti le ob pojavu hitrega širjenja nalezljive bolezni na več kontinentov, ki je povzročila zelo veliko število hudo obolelih in izjemno visoka smrtnost. S spremembo definicije so iz nje črtali »veliko število težko obolelih in izjemno visoko smrtnost«. Na ta način je SZO razširila svoja pooblastila in lahko pandemijo razglasi že pri običajenih sezonskih virozah.
B. Leta 2020 je SZO spremenila definicijo čredne imunosti. Po predhodni se je čredna imunost lahko razvila s prebolevanjem ali cepljenjem, kar je skladno z medicinsko znanostjo, po novi definiciji pa samo s cepljenjem, kar je v nasprotju s spoznanji stroke (naravna imunost, ki se pridobi s prebolevanjem je boljša od tiste, pridobljene s cepljenjem).
C. Leta 2021 je SZO spremenila tudi definicijo cepiv, ki ne ustreza do sedaj veljavni definiciji sestave cepiv in načinu njihovega delovanja. S tem SZO odpira možnost uvedbe različnih medicinskih preparatov in postopkov, ki z načinom delovanja cepiv nimajo nič skupnega. Proizvajalci kovid-19 cepiv, se v standardih za svoje predklinične raziskave sklicujejo na priporočila WHO iz leta 2005. To je jasno razvidno iz dokumenta, ki ga je ameriška organizacija Judicial Watch pridobila na osnovi zahteve za dostop do informacij javnega značaja (FOIA) za cepivo podjetja Pfizer. Sklicevanje na zastarela priporočila WHO je proizvajalcu omogočilo, da je na ‘legitimen’ način opustil določene predklinične raziskave, ki so povezane z varnostjo (4.2.1.3), interakcijami (4.2.1.4.), genotoksičnostjo (4.2.3.3.) in kancerogenostjo (4.2.3.4.) njegovega kovid cepiva. V letu 2005 se je z odkritjem nove tehnologije modifikacije nukleotidov šele začel ‘preboj’ mRNA tehnologije (32:50), po kateri je izdelano cepivo omenjenega podjetja. Nedavna raziskava, ki je pokazala, da je možen reverzni prepis nukleotidnega zaporedja cepiva omenjenega proizvajalca ter desetletja dolgo poznavanje in priznavanje celičnega mehanizma reverzne transkripcije (za katerega je bila, po začetni skepsi, nekaj desetletij po okritju podeljena celo Nobelova nagrada), ki omogoča vgradnjo mRNA molekul v celične genome ter opozorila prof. Domazeta, molekularnega biologa in razvojnega genetika, da mRNA vakcinologija ne upošteva poznanih celičnih mehanizmov, jasno kažejo na potrebo po posodobitvi priporočil. WHO jih, kljub novim tehnologijam, ki jih pri izdelavi kovid cepiv uporabljajo proizvajalci, v 17 letih ni uspela posodobiti. Tudi ta primer kaže, da je in bi še naprej slabo skrbela za naše zdravje.
Posledice teh sprememb so številne možnosti zlorab, npr. uvedba obveznega cepljenja zaradi nemedicinskih interesov (finančni interesi donatorjev) ter uvedba uporabe medicinskih preparatov z nižjim varnostnim standardom in to v situacijah, ko to ni zares nujno. Za registracijo cepiv so namreč določeni bistveno nižji varnostni standardi, kot za ostale medicinske preparate. To omogoča uvajanje novih preparatov in tehnologij pod nazivom »cepiv«, kar je lažje in cenejše za proizvajalca. Pri tem je žrtvovana varnost uporabnikov.
Edina možnost, da zaščitimo našo varnost in suverenost republike Slovenije je izstop iz SZO in njeno nadomeščanje z ustanovo, ki bo sledila smernicam in načinu dela SZO, preden so se je polastile korporacije in mega kapital.
