Skrivnost dobre naravne odpornosti

Dobra odpornost je eden od pogojev za obstoj človeštva. Človeško telo se s svojo nezmotljivointeligenco in podporo narave že tisočletja zelo uspešno prilagaja vsem škodljivim biološkim in mikrobiološkim vplivom. V našem naravnem okolju so prisotne vse potrebne snovi, ki jih telo v ta namen potrebuje. Starodavnega znanja na to temo je danes dovolj, le uporabiti ga moramo.

Živimo v tretjem tisočletju, pa se še vedno soočamo z neozdravljivimi boleznimi, vedno novimi in težjimi. Obolevnost narašča tudi v srednji in otroški dobi in kljub supermodernim metodam zdravljenja je umrljivost zaradi težkih obolenj še vedno prisotna. Naš izvor, naravo, v katerem so zdravila za vse bolezni, pa ignoriramo. Morda zato, ker se nam ne ponuja vsiljivo, ker se moramo zanj vedno sami potruditi, ker je preprost in vsaj poceni, če ne zastonj.

Vse, kar potrebujemo, je, da se spomnimo našega izvora, narave, spoštujemo njeno neizmerno moč ohranjanja in zdravljenja in se z njo povežemo. Za to je potrebno naše osebno zavedanje, odločitev in sodelovanje.

Naše telo je del vsega stvarstva in stvarstvo je del našega telesa. Zrcalita se drug v drugem, vplivata drug na drugega. Ravnovesje petih elementov, ki ju sestavlja, je nujno za naše psihično, fizično in duhovno ravnovesje, v katerem smo nedotakljivi. Naravno odpornost krepi življenje po naravnih zakonih, vrednotah, zmernost na vseh področjih in vse, kar nosi v sebi mir in harmonijo.

Odnosi so subtilni, neoprijemljivi in imajo zato najmočnejši vpliv na naše ravnovesje. To je dokazala skupina ameriških znanstvenikov, ki je pred leti zaključila študijo, ki je potekala več kot osemdeset let. Spremljala je več generacij, več sto družin in ugotavljala, če obstoja in kateri je ključni dejavnik, ki odloča o zdravju in blagostanju. Vključene so bile družine vseh slojev, izobrazbe, kulturnih in socialnih okolij. Zaključek raziskave je nedvoumno pokazal, da so za dobro zdravje in srečo najpomembnejši dobri, ljubeči, harmonični odnosi v družini.

Dobre odnose krojimo sami, najprej z dobrim, iskrenim odnosom do sebe. Zanikanje in nepriznavanje svojih konfliktov vodi v njihovo poglabljanje in nasilno prikrivanje, kar deluje na odnose na vseh naših drugih področjih življenja. S tem ravnanjem se lahko soočimo sami, ob pomoči prijateljev, včasih pa je lahko potrebna tudi strokovna pomoč. Pomembno je, da težavo prepoznamo, uvidimo smisel in željo za njeno rešitev in sodelujemo. To delo se vendarle dogaja v našem telesu, za kar mora biti ustrezno pripravljeno; podpre ga delovanje vseh ostalih elementov.

Le v iskrenem, zaupnem odnosu lahko polno izrazimo svojo čutnost, telesnost, spolnost, sproščenost, smeh; ta izraznost je poleg miru in tišine nujno potrebna za aktivacijo parasimpatičnega živčevja, pod vplivom katerega poteka zdravljenje.

Z vdihom dobimo kisik, z izdihom pa izločimo velik del presnovnih odpadkov. Oba sta enako pomembna. Počasno, globoko, umirjeno dihanje svežega in čistega zraka je potrebno za osnovno, zračno higieno uma in telesa. Ob takem dihanju so misli čiste in jasne in ustvarjajo harmonijo. Kisik je naše osnovno zdravilo. Kadar si ga s počasnim, globokim dihanjem v mirovanju zagotovimo na pretek, se začnejo v telesu vzpostavljati procesi ravnovesja.

Zračno kopel napravimo z gibanjem zunaj, na svežem zraku. Redno, dnevno, zmerno gibanje na prostem, na svežem zraku neguje in obnavlja vsa tkiva telesa; samo hrana in voda nista dovolj.

Vedno svež zrak naj imajo tudi naša bivališča. Obojemu se izognemo v megli, ob onesnaženem, zaprašenem ali hladnem ozračju; ti vplivi lahko povzročijo trajne težave z dihali. Z dihali bo manj težav, če bo imel zrak v bivališču70-odstotno vlažnost in temperatura prostora ne bo presegala 20°C.

Dodajanje kisika v raznih oblikah (razpršilo, …) brez poglobljenega dihanja povzroči zastajanje presnovkov v telesu, kar vodi v pogoje za nastanek bolezni.

Kadar so telo čustva in um preobremenjeni, jih bo dihanje hitro razbremenilo.

Hrup in nemir v vsakršni obliki sta najmočnejša onesnaževalca našega okolja ter telesa, uma in duha. Hitro in intenzivno nam preprečujeta vzpostavljanje miru in stika s seboj, kar je bistveno za naše notranje ravnovesje in jasnost. Sem sodijo tudi elektrosmog (vse generacije mobilne telefonije, brezžično omrežje), vse nasilne vsebine medijev, ki si jih v družinskem krogu izbiramo za ‘sproščanje’ po napornem dnevu, ali pa tudi kar tako, za kratek čas. Sta slepilo, droga za naša čutila, s katerima bežimo od sebe. Za dobro odpornost poiščimo sproščanje v miru in tišini, v zvokih narave in meditaciji. Edinole soočenje s seboj, s svojimi mislimi in čustvi nam bo prineslo mir in z njim moč za zdravje in kakovostno bivanje.

Naše telo potrebuje za pravilno delovanje temperaturo med 36,7 in 37,3 °C in naravno, sončno svetlobo. V branje priporočam knjigo ‘Podhlajenost, kuga današnjega dne, Uve Karstädt’ iz založbe Ara. Toploto vzdržuje s presnovo, za katero je nujna oskrba z vsemi potrebnimi hranili in zadostno mero kisika. Sončna svetloba je vir infrardečih in ultravijoličnih žarkov. UV žarki so pri nas od aprila do septembra dovolj močni, da v koži povzročijo nastajanje vitamina D. Pozimi ga je potrebno nadomeščati, najbolje z naravnimi viri (jelenov lišaj, alge ali ribje olje). Znanstveniki menijo, da je ura bivanja na sončni svetlobi dnevno dovolj za normalno delovanje hormonskega sistema, če ne uporabljamo zaslonov. Kadar so prisotne zdravstvene težave, bi se jim bilo dobro popolnoma izogniti, vsekakor pa vsaj po šesti uri zvečer. IR žarki pa so dragocen vir obnavljajoče in zdravilne toplote in svežine skozi celo leto. V dneh brez sonca jih nadomestimo z ognjem iz lesnega vira.

Voda sestavlja dve tretjini telesa in je okolje, v katerem potekajo vsi ostali procesi. Da potekajo nemoteno, je potrebna vedno zadostna količina čiste, mehke vode in sprotno odvajanje vseh v njej prisotnih presnovkov. Žlička navadne, grobe morske soli na liter stoječe vode omehča tudi najtršo vodo, zmerno, dnevno gibanje pa pripomore k zadostni izmenjavi tekočine v tkivih. Zadostno količino zaužite vode ocenimo takole: ustna sluznica in jezik morata biti vedno vlažna, urin prisoten in svetlo rumen. Temen urin pomeni premalo zaužite vode, kar vodi v izsušenost, presvetel pa najverjetneje pomanjkanje soli ali hranil ob povečanem vnosu vode (kadar ne gre za bolezensko stanje). Rehidracijska raztopina litra vode z žličko soli, limono in petimi žlicami medu ali rjavega sladkorja (mascavo) bo hitro nadomestila tekočino in elektrolite, izgubljene zaradi napora, bruhanja ali driske.

Voda in navadno, trdo milo je osnova vsakodnevne higiene telesa, večerna prha, posebej s hladno vodo, pa odnese še bremena uma in duha. Umivanje obraza s hladno vodo večkrat dnevno umiri um in razjasni misli.

Čvrsta snov, zemlja, predstavlja tretjino našega telesa. Najbolj se je zavemo, saj je edina, ki nam ostane v dlani, kadar jo primemo. Kakovostna živila, ekološko pridelana na bogati, polnovredni zemlji so edini vreden vir vseh hranil, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje in dobro odpornost. Za osnovno prehrano in zdravljenje je potrebno zaužiti primerno količino in sestavo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov; te predstavljajo temelj naše prehrane. Nato je potrebno zagotoviti še potrebne vitamine in minerale, ki so potrebni v večji količini, in nazadnje mikroelemente, ki so nujno potrebni, čeprav v manjših količinah.

Prehranski dodatki so potrebni, kadar je primanjkljaj določene snovi v telesu prevelik, da bi ga lahko nadomestili le z ustrezno prehrano v kratkem času. Pomembno je izbrati dodatek iz kakovostnega, naravnega vira in ga jemati najkrajši čas, potreben za napolnitev zalog oziroma izboljšanje zdravstvenega stanja. Potem pa v svojo prehrano vnesti reden vir manjkajoče snovi. Zaužito hrano bo telo lahko uporabilo le, če bo dobro prebavljena. To dosežemo z zmernostjo pri uživanju; s hranjenjem le, kadar smo lačni in zaužitjem le toliko hrane, da ne čutimo več lakote, nikakor pa do sitega.

Mnogi prehranski svetovalci in terapevti imajo o tem kakovostnoznanje. Posvet pri njih svetujem posebej takrat, ko so težave že nastopile.

Enako pomembno kot vnos hrane v telo je redno odvajanje vseh njenih presnovkov iz telesa; izdihanega zraka, urina, znoja in blata. Nujno je zagotoviti vsakodnevno odvajanje blata. Ne dvodnevno, ampak vsakodnevno, sicer vse zgoraj navedeno ravnanje ne bo vodilo do želenega učinka.

Dnevni ritem, ki nas obnavlja, je po osem ur dela, sprostitve in počitka. Sprostitev je lahko ustvarjalno, sproščujoče delo, sproščujoča hoja, bivanje v naravi, branje. Spanje naj bo v temi, miru in tišini, brez vpliva umetnega elektromagnetnega sevanja, tudi naravnega, če je možno. Ure pred spanjem naj bodo brez zaslonov, umirjene, sproščene, v prijetnem stiku s svojci in domačimi živalmi. Te imajo izjemno sposobnost vzpostavljanja ravnovesja pri posamezniku in med ljudmi.

Kadar se razmerje dnevnega ritma premakne v prid kateregakoli izmed treh, lahko prej ali slej pričakujemo težave.

Izjemnega pomena je, da se zavemo in razločimo, kje je pri posamezni dnevni dejavnosti meja med potrebo po določenem delovanju, kar nas krepi ob opravljanju svojega poslanstva in od kod dalje bežimo v isto dejavnost, kar nas počasi ali pa hitro odzemljuje, črpa in uničuje. Prizemljenost, povezanost z izvorom našega telesa in širina, ki jo daje zavedanje stvarstva, nam dajeta moč, da uspešno opravljamo svoje poslanstvo.