Kolumnist, ki mu še nisem segel v roko

Gospoda Matjaža Figlja smo za kolumnista Dnevnika angažirali jeseni 2020, po tem, ko smo spomladi istega leta v naši sobotni prilogi Objektiv objavili več njegovih nenaročenih prispevkov o epidemiji covid-19, v katerih je razgrnil svoje nekonvencionalne poglede na epidemijo in omejitvene ukrepe državnih oblasti. In tudi zato, ker je na vrhuncu spomladanske epidemije, ko so zdravniki, ki jim ljudje z balkonov niso mogli čestitati za njihovo požrtvovalnost, saj so preprosto poniknili v poklicno samoizolacijo, vsem omejitvam vlade navkljub sedel v avto in se iz Nove Gorice pripeljal v naše uredništvo. Samo zato, da bi lahko »pod masko« – on kot zdravnik in paliativec ter jaz kot urednik – izmenjala stališča o temeljnih ontoloških vprašanjih, o družbenem odnosu do bivanja, o življenju in smrti.

Naloga medija je, da z objavo intelektualno prepričljivih in prodornih, čeravno morda kdaj tudi mejnih refleksij – takšnih, ki gredo na sam rob našega intelektualnega univerzuma – bogati družbeno razpravo in s tem javni blagor. Gospod Matjaž Figelj je ta pričakovanja izpolnil in jih kot publicist še vedno izpolnjuje. Kot zdravnik, ki je tudi publicist, je dragocen avtor, saj nas v tem kompleksnem času sili, da kot ljudje preizprašujemo svoje najsplošnejše, civilizacijske vrednote. Zastavlja nam vprašanja in ponuja tudi odgovore. Ne vedno pričakovane, konvencionalne, ravno nasprotno – njegovi pogledi znajo biti včasih tudi nekonvencionalni, nestandardni, izvenserijski, provokativni. Ampak, človeštvo je vedno napredovalo zaradi (pre)drznih umov, nikoli zaradi neiinventivnih ljudi ali takih, ki so pograbili priložnost, ko so lahko bili tiho. Ni nujno, da se s Figljem strinjate, neizbežno pa je, da vas bo nagovoril k razmisleku in potem k utemeljenemu zavračanju ali pa k utemeljenemu pritrjevanju njegovim stališčem. Ali pa vas bo sprovociral, da boste iskali in našli tretjo pot, med njim in vami, kot ste nekoč bili.

Matjaž Figelj je tudi humanist. Če ne bi bil, ne bi mogel pisati za Dnevnik. Preden smo ga povabili h kolumnističnemu sodelovanju, smo preverili njegovo »zdravniško kartoteko«. Bila je neoporečna in zares veseli me, da doslej – navkljub živahnim polemikam, ki jih s svojimi prispevki sproža v svoji stroki – od njegovih pacientov in njihovih svojcev nismo prejeli nobene pripombe na račun njegovega poklicnega delovanja. Je tudi edini Dnevnikov kolumnist, s katerim se še nisem rokoval, zavoljo epidemioloških okoliščin seveda in spoštovanja preventivnih ukrepov. Žal mi je, da še nisem občutil sporočila njegove roke.

Miran Lesjak, odgovorni urednik