odgovor-na-novinarsko-zaprosilo
Članki

Odgovor na novinarsko zaprosilo

Odločili smo se, da v izogib nesporazumom, prirejeni interpretaciji oz. izrabi delov besedila, javno objavimo zapis, ki smo ga v odgovor na novinarsko zaprosilo delili z novinarko Dela, go. Brigite F. Žgajnar.

Vprašanje, ki smo ga dobili na naš elektronski naslov, objavljamo v celoti:

“Spoštovani,

v zadnjem času je kar nekaj zdravnikov, ki so se med epidemijo covid-19 izpostavili z drugačnimi stališči, ki jih zagovarja vsesplošna stroka, doživelo prijave na Odbor za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornici in tamkajšnje Častno razsodišče.

Ker nekaj teh zdravnikov je očitno aktivnih tudi v vaši Iniciativi, zato me zanima, kdaj se mora po vašem zdravnik nujno javno izpostaviti s svojimi stališče? Sploh glede na to, da vemo, da mnenje zdravnika v družbi veliko šteje in ima izredno velik vpliv. Kaj vse je za vas v primeru epidemije covid-19 še v polju dobrošle javne strokovne razprave ter kdaj nastopi zavajanje?

Prosim še, če mi zaupate, koliko članov sploh šteje vaša Iniciativa oziroma kdo je idejni vodja?

Hvala za hiter odziv in kratka pojasnila,
Brigite Ferlič Žgajnar, Delo”

Ravno tako v celoti objavljamo naše pojasnilo:

“Spoštovani.

Naj povemo, da pojem “vsesplošna stroka” ne obstaja. Obstaja medicinska stroka in znotraj te različne veje medicine, znotraj in med vejami različnih specialnosti pa obstajajo tudi različna mnenja in stališča glede pomembnosti posameznih atributov, dejavnikov tveganja, ukrepov ipd., kateri so del strategije obvladovanja epi pandemije covid. Verjetno imate pod “vsesplošno stroko” v mislih izbor “specialistov infektologov, epidemiologov in imunologov” (morebiti 30 posameznikov od preko 8000 zdravnikov v Sloveniji), ki si jemljejo ali jim je bila podeljena pravica ustvarjati vtis, da so vrh modrosti v medicinski stroki na splošno, v resnici pa so dejansko le strokovnjaki ene od omenjenih specialnosti, ki so bili po politični plati pripuščeni k ustvarjanju “doktrine vodenja boja proti covid epidemiji”.

Na grobo bi lahko rekli, da imamo na eni strani nekaj 10 “main stream strokovnjakov”, s katerimi bolj po lastnih potrebah sodeluje tudi politika, na drugi strani nekaj 10 “motečih elementov”, ki predvsem na posamezne ukrepe vlade in na podredljivo sodelovanje “uradne stroke” z vlado gledamo kritično, vmes pa imamo veliko večino ostalih, ki bolj ali manj tiho in pasivno opazuje in sprejema usodo ter so do ukrepov indiferentni oziroma bi verjetno sprejeli prav vse, kar bi jim politika vsilila (kdo bi vedel zakaj).

Sprašujete nas, kdaj bi se moral s svojim strokovnim stališčem glede določene zadeve nujno javno odzvati zdravnik? To vprašanje je vse prej kot preprosto, vendar lahko pri tako splošnem in večplastnem vprašanju odgovorimo le enako splošno in v imenu vseh intelektualcev. Ne le zdravnik, vsak intelektualec bi se moral nujno odzvati s svojim strokovnim in splošno-nazorskim stališčem, kadar začnejo družbene in politične razmere kazati značilnosti nekega sistema iz tridesetih let prejšnjega stoletja v Nemčiji, za katere smo naivno verjeli, da se ne morejo več ponoviti.

Kot vidite, se nekateri intelektualci iz različnih strok stalno oglašajo na različnih ravneh, ampak so preslišani, ignorirani ali preglašeni s hrupom brez vsebine ali s preštevilnimi umetnimi aferami za preusmeritev pozornosti in zameglitev situacije (med drugimi ustavni pravnik in filozof dr. Andraž Teršek, prof. dr. Dragan Petrovec, sociologinja, filozofinja in publicistka Spomenka Hribar, zdravnik Matjaž Figelj s skupino Iniciativa slovenskih zdravnikov in še kdo). Takšne razmere namreč vodijo v številne zdravstvene in druge stiske in krivice, ter v materialno in duhovno obubožanje številnih posameznikov, celih skupin prebivalstva in družin, zlasti tistih, ogroženih že pred krizo, ki imajo preko izgube gmotnega položaja in kakovosti življenja za končno posledico vedno tudi izgubo zdravja in nenazadnje celo življenja.

Na drugi strani lahko opazimo vzpon nekaj brezvestnih (vojnih, kriznih) dobičkarjev vseh družbenih plasti, tudi iz zdravniških vrst. Vsak normalen, sočuten intelektualec hitro opazi, kaj je prav in kaj ne in v teh čudnih časih se dogaja marsikaj, kar kriči po obsodbi in razkritju, pa tega kar ni in ni, povsem enako kot je nemški narod v tridesetih letih otrpnil ter dopustil neverjetni pogrom nad Judi in nad političnimi nasprotniki NSDAP. Strokovno se mora zdravnik nujno odzvati, ko opazi, da politika stroko zlorablja za kritje svojih političnih interesov, ko začne selektivno imenovati strokovnjake svetovalce in jih brez pravih strokovnih meril “povzdigovati v uradno stroko” po edinem merilu, koliko so spravljivi in podredljivi željam in ciljem politike. Prav to namreč najbolj škodi stroki in zaupanju prebivalstva do stroke.

Kot kritični opazovalci aktualne politike, oziroma vsaj nekaterih njenih ukrepov proti epi-pandemiji covid19, imamo seveda svoj pogled na merila za mejo, kjer se javna, strokovna, medicinska razprava (tudi ta pojem ni najbolj primeren, kajti medicinskim strokovnim razpravam dejansko res ni mesto v javnosti; tu smo si načeloma vsi zdravniki enotni, razen izjemoma, ko duh uide iz steklenice in zavlada vsesplošno nezaupanje) mora zaključiti. Ampak duh je ušel iz steklenice, zato ni prav, da poskuša ta tako imenovana »uradna stroka« ravno v najmanj ugodnem trenutku razpravo umakniti iz javnosti z discipliniranjem svojih članov, ki se temu upiramo. To je kleč trenutne akcije ZZS in njenega »odbora za pravno-etična vprašanja«.

Če bi namreč v ospredju res bila etika, bi se odzvali že mnogo prej in za mnogo hujše etične odklone kolegov, ki so trenutno celo v sodnih postopkih zaradi korupcije. Ampak v teh primerih ta isti odbor zastopa stališče, da morajo ti biti najprej pravnomočno obsojeni, kar pa se po mnenju poznavalcev stanja v našem sodstvu zelo verjetno ne bo zgodilo. Po našem videnju mora biti dopuščena strokovna razprava povsod tam in vse dotlej, kjer in dokler dileme in neznanke niso jasne ali pa niso v dialogu različno mislečih vsaj dogovorjene rešitve, ampak so bodisi nekonsistentne, parcialne, nedosledne ali nedorečene in dvoumne. V dani covid situaciji se ta meja določa kar brez razprave, enostransko, pri nekaj posameznikih, številne nejasne teme pa se kar določi kot jasne, nekatera, predvsem vladi všečna stališča se preimenuje v dejstva, določena “všečna” znanstvena dognanja se opredeli za “dokaze”, druga, nevšečna pa označi za “cherry pick science”, včasih pa kar s “teorijo zarote”.

Skratka, ustvari se vtis, da nekaj strokovnjakov s posvetilom politike vodotesno obvladuje vse aspekte zdravstvene krize, hkrati pa ukrepi politike, ki mestoma povsem očitno deluje v nasprotju ali mimo priporočil “uradne stroke”, ki jo je ta sama izbrala, masovno smeši sama sebe in svoje utemeljitelje (tudi stroko, ki pri tem sodeluje), vsakogar, ki pokaže na netesno mesto, pa se proglasi za izdajalca, vnašalca nemira in nezaupanja v stroko, ter, kot vidite, ga celo doleti obtožba, da je/bo kriv za nepotrebne smrti. Nekaterih kritičnih zdravnikov se je lotil celo organ ZZS (odbor za pravno etična vprašanja) in to neverjetno, prednostno. Obravnavani so prav tisti, ki opozarjajo na nedoslednosti, nelogičnosti in celo kontra produktivnost postopanja države pri vodenju proti epidemičnih ukrepov, v marsičem celo usklajeno z mnenji posameznikov, ki so bili vsaj začasno člani “vladne svetovalne skupine” in s tem uradne stroke (npr. epidemiologov Nine Pirnat in Maria Fafangela). Torej popolna nekonsistentnost stroke s samo seboj.

Stroka, katere prostovoljno obvezni člani moramo zdravniki biti že zaradi zakonodaje, če želimo prakticirati medicino v Sloveniji, ima mandat, da ocenjuje etičnost kogarkoli od svojih članov zaradi česarkoli? Povsem arbitrarno, preko palca? Ne, ocenjuje se na podlagi predloga predsednice ZZS (zdaj bivše, takrat tik pred odhodom). Po katerih merilih in dejansko na čigavo pobudo? Katerega »strica iz ozadja«? Ob branju sklepov odbora za pravno etična vprašanja ZZS v zvezi z nastopanjem kolega Matjaža Figlja s svojimi kolumnami v Dnevniku in nekaj TV nastopih, nas je milo rečeno prežemalo nelagodje, da smo člani tega združenja. Tako perfidno sprevržene vsebine, polne pavšalnih trditev v obliki označb, obtožb in sodb brez enega samega argumenta, človek res ne dobi pogosto v roke, sploh pa ne od kolegov, ki bi naj bili kritični in samokritični intelektualci. Preprosto je nepredstavljivo, da bi nek intelektualec in zdravnik iz rok dal takšen pamflet »vzorčnega inkvizicijskega obtožnega predloga«, saj se ustvarja vtis, da avtorji ne vedo, kaj pomeni zdravniško poslanstvo.

Lep pozdrav.

Iniciativa slovenskih zdravnikov

*pod tokratni odgovor se v dogovoru s kolegi podpisujemo

  • mag. Stanko Pušenjak, dr. med.,
  • Živan Krevel, dr. med.,
  • Sabina Senčar, dr. med.,
  • Petra Planinc, dr.med.,
  • Damir Škripec Lasseger, dr. dent. med.,
  • Gregor Knafelc, dr. dent. med.,
  • Biserka Ilin, dr. med.,
  • Jana Harej Figelj, dr. med.,
  • Jerneja Tomšič, dr. mol. Bio.
Delite naprej ...

Podobne objave