Covid-19: politizacija, “korupcija” in zatiranje znanosti
Čas branja: 4 min *Članek je 13. novembra 2020 objavila ena najstarejših in najbolj uglednih medicinskih revij na svetu, British Medical Journal. Originalni zapis se nahaja tukaj.
Ko dobro znanost zatira medicinsko-političen kompleks, ljudje umirajo.
Kamran Abbasi, odgovorni urednik
Politiki in vlade zatirajo znanost. Trdijo, da to delajo v interesu ljudstva, da s tem pospešujejo dostopnost do diagnostike in zdravljenja ter v podporo napredku, da bi produkti tako neprimerljivo hitreje prišli na tržišče. Oba razloga sta delno verjetna; največje prevare so zasnovane na zrnu resnice. A zaskrbljujoče je prikrito dogajanje.
Znanost zatirata politična in finančna korist. Pandemija Covid-19 je v velikem obsegu omogočila državno korupcijo, kar je škodljivo za javno zdravje. Za to oportunistično prevaro so odgovorni politiki in industrija. Prav tako nosijo odgovornost znanstveniki in strokovnjaki za zdravje. Pandemija je razkrila, kako hitro lahko v nujni situaciji pride do manipulacij zdravstveno-političnega kompleksa – v času, ko je še toliko bolj pomembno zaščititi znanost.
Primer zatiranja znanosti je kontroverznost testiranja na protitelesa za Covid-19. Operacija Moonshot, ki jo je odredil britanski premier, je odvisna od takojšnje in široke dostopnosti natančnih diagnostičnih testov. Odvisna je tudi od vprašljive smiselnosti presejanja množic – poskus, ki poteka v Liverpoolu s PCR testi, katerih napovedna vrednost je povsem nezanesljiva, če testiranec nima kliničnih simptomov in znakov.
Incident je povezan z raziskavo objavljeno v BMJ, ki je ugotovila, da je vlada priskrbela teste za protitelesa, ki v resnični uporabi ne dosegajo rezultatov, ki jih zagotavlja proizvajalec. Raziskovalci Inštituta za javno zdravje Anglije so skupaj z drugimi inštituti uspeli objaviti izsledke svoje raziskave, preden je vlada sklenila pogodbo za nakup milijonov teh testov. Nakup je preprečilo ministrstvo za zdravje in urad predsednika vlade. Zakaj je bilo pomembno priskrbeti te teste brez potrebne temeljite preiskave?
Politiki pogosto trdijo, da upoštevajo znanost, vendar je to zavajajoče posploševanje. Znanost je redko absolutna. Redko je uporabna v vsakem okolju ali na vsaki populaciji. Nesmiselno je hlapčevsko slediti znanosti ali dokazom. Za učinkovit pristop je za politike, torej imenovane javne odločevalce, bolje, da so ob sprejemanju odločitev v dobro ljudstva informirani in vodeni s strani znanosti. Vendar tudi ta pristop ohrani javno in strokovno zaupanje le, če je znanost na razpolago za temeljito raziskovanje, brez političnega vmešavanja, saj je s tem sistem transparenten in ni ogrožen z vidika konflikta interesov.
Odziv Velike Britanije na pandemijo se preveč zanaša na znanstvenike in druge vladne svetovalce, pri katerih so opazni zaskrbljujoči konflikti interesov, vključno z deleži v podjetjih, ki proizvajajo diagnostične teste, zdravila in cepiva za Covid 19. Vladni svetovalci so sposobni ignorirati ali selekcionirati znanost – druga beseda za zlorabo – in si privoščiti propagando, ki je v prid njihovim lastnim proizvodom, proizvodom njihovih prijateljev ali poslovnih partnerjev.
Kako lahko znanost v teh izrednih časih obvarujemo? Prvi korak je popolno razkritje konflikta interesov vlade, politikov, znanstvenih svetovalcev in odgovornih na vodilnih mestih, kot so predstojniki diagnostičnih inštitutov, dobaviteljev diagnostičnih testov in dobaviteljev cepiv. Drugi korak je popolna transparentnost glede odločitev, procesov in védenja, kdo je odgovoren za kaj.
Ko sta transparentnost in odgovornost vzpostavljeni kot normi, naj bi posamezniki zaposleni v vladi delali samo na področjih, ki niso povezana s kakršnimkoli konfliktom interesov. Strokovnost je možna le brez pristranskosti konflikta interesov. Če je takšno strogo pravilo neizvedljivo, je z vidika dobre prakse nujno potrebno, da ljudje s konfliktom interesov niso vpleteni v odločitve, ki vsebujejo izdelke in programe, pri katerih imajo finančni interes.
Za politike in znanstvene vladne svetovalce je v igri veliko dejavnikov. Od njihovih odločitev so lahko odvisne njihove kariere in finančno stanje. Toda njihova odgovornost in dolžnost do ljudstva sta pomembnejši. Znanost je javno dobro. Ni ji treba slepo slediti, vendar mora biti pošteno obravnavana. Še pomembneje je, da je zatiranje znanosti, pa naj bo to z zadrževanjem objavljanja prispevkov, selekcioniranjem raziskav ali z utišanjem znanstvenikov, nevarno za javno zdravje, ker povzroči smrti ljudi zaradi nevarnih ali neučinkovitih obravnav in prepreči, da bi imeli koristi boljše oskrbe. Kadar pride do vmešavanja v poslovne odločitve, ima to za posledico malomarno porabo davkoplačevalskega denarja.
Politizacijo znanosti so vzpostavili zgodovinsko znani najhujši avtokrati in diktatorji. Na žalost je njena vsakdanja prisotnost v demokracijah obžalovanja vredna. Povezanost med medicinsko znanostjo in politiko še poveča moč tistih na visokih položajih. In ko vplivni postanejo še uspešnejši in bogatejši ter zastrupljeni s težnjo po premoči, je neprijetna resnica znanosti še bolj potlačena. Ko dobro znanost zatira medicinsko-političen kompleks, ljudje umirajo.
