Komentar na 52. sejo Odbora za zdravstvo, 10. 5. 2021
Čas branja: 5 min Nov Zakon o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) je napisan tako, da iz zdravstvenega sistema, ki smo ga pomagali graditi, izključuje zdravnika kot avtonomnega udeleženca.
Izbrana peščica zdravnikov je aktivno sodelovala v ozadju priprave novega zakona, glavnina zdravnikov pa je brez ugovora in neobveščena sedela na veji, ki jo bo odžagala prav žaga novega Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB).
Razprava, ki sem ji prisostvovala, je bila razprava o 19. členu novega ZNB. Prenovljeni 19. člen na novo opredeljuje pojem karantene ob nalezljivih boleznih. Prejšnji zakon je predvidel institucijo karantene za zaščito ljudi pred najhujšimi nalezljivimi boleznimi, tistimi, kjer je smrtnost od 40 – 90 %. Zaščita populacije pred boleznijo, za katero je le 50 % možnosti, da jo posameznik preživi, je bila smiselna in samoumevna. A v novem zakonu je ukrep karantene (odvzema svobode) predviden za vse bolezni, za katere se minister za zdravje, torej vlada, odloči, da to razglasi. Ukrepi bodo po novem ZNB politična odločitev in ne strokovna. Minister za zdravje je politik, čeprav po izobrazbi zdravnik. Ne samo, da bo v prihodnje hipotetična epidemija z vsemi ukrepi lahko razglašena tudi ob običajnih sezonskih okužbah dihal (prehladih), kjer je prenosljivost kužnih klic velika, smrtnost pa zelo majhna, temveč bo po novem ZNB vlada lahko razglasila epidemijo zgolj ob nevarnosti epidemije, preventivno.
Napotitve v karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem ne bo več odrejal NIJZ (ki je mimogrede prav tako odvisna, državna institucija), pač pa tudi policija in odrejena bo lahko tudi »na druge načine«. Nikjer ni določeno, kaj so ti drugi načini. Povsem zdravega državljana bo npr. lahko na policijo prijavil sosed, samo z navedbo, da je imel s prijavljenim državljanom visoko rizični stik. Nikjer ni opredeljeno, kaj visoko rizični stik pomeni, kar je verjetno za politično motivirano zapiranje zdravih ljudi povsem nepomembno. Ker sem bila v razpravni dvorani jaz edini zdravnik, razpravljati mi pa niso dovolili, sklepam, da nikogar ni zmotilo dejstvo, da se pogovarjajo o vsem, le o preprečevanju bolezni ne. Politična razprava v ničemer ni spominjala na strokovno, z dokazi podprto diskusijo. Šlo je bolj za merjenje moči, čigava dogma ali vera je bolj prepričljiva.
Za konkretno bolezen Covid 19, zaradi katere spreminjamo stari zakon o nalezljivih boleznih, v 14 mesecih nismo uspeli izolirati povzročitelja. Ne vemo, na kakšen način se bolezen prenaša. Ugiba se o kapljičnem ali aerosolnem prenosu, kaže pa, da je možen tudi fekalno oralen prenos, saj naj bi delce virusa našli tudi v blatu. Prenos s spolnimi odnosi ni izključen, niti ne vemo ničesar o prenosu SARS Cov 2 s krvjo in krvnimi pripravki. Ker torej ne moremo z gotovostjo trditi, kakšen je varen kontakt, ne vemo ničesar o »rizičnem stiku«. Kljub vsemu temu, in brez znanstvene utemeljitve, pa nam nestrokovna vlada vsiljuje nedemokratične rešitve, ki ji v danem trenutku najbolj ustrezajo.
Že več kot eno leto smo priča, kako brez simptomov, na osnovi neprimerne preiskave PCR, razglašajo ljudi za bolne. Pri naslednji epidemiji bodo morda zdrave, asimptomatske prenašalce bolezni določali s kakšno novo diagnostično metodo. Zdravnik bo pri diagnozi nepotreben, saj zdravega ne bo potrebno več ločiti od bolnega na osnovi simptomov. Zdravniki smo torej sedeli na veji, ki jo je nov ZNB že odžagal.
Zdravnik ne bo več potreben ali pomemben v diagnostiki bolezni. Politika bo določila, katera bo nadbolezen, ki se ji bodo vse ostale bolezni podredile, ali kot se je izrazil dr. Rozman: »Kateri virus je trenutno največji igralec«. Kaj je »visoko rizični stik«, bo povedala politika in ne z dokazi podprta medicina. Če jim bo ustrezalo, bo virus skakal, lebdel, se držal skodelic za kavo ali pa se bo prenašal z načinom spolnega kontakta. Zdravniku ne bo potrebno vedeti kaj več od tega, kar mu bo naročila vlada.
Sicer pa v parlamentu ne verjamejo v svoje ukrepe. Ob vstopu v stavbo parlamenta veljajo pravila, kot pred epidemijo. Predložiš osebni dokument, pregledajo ti osebno prtljago in izmerijo vročino. Ne zahtevajo dokumentov o cepljenju, prebolelosti ali testiranju na novi virus. Ne verjamejo v asimptomatske prenašalce, saj če nimaš zvišane telesne temperature, si zdrav. Veselilo bi me, ko bi z mano delili isto mnenje glede uprizorjene epidemije virusa, ki ni bolj nevaren od sezonske gripe. Lepo bi bilo, če bi ta pristop prenesli tudi izven lastnih zidov.
Opozorili so me, da bo razprava potekala samo in izključno o predlogu novega 19. člena ZNB. Tega sem se držala samo jaz, ki sem prišla polna spoštovanja, treme in vsega, kar prinese neizkušenost. Zdaj vem, da razprava ni mogla biti medicinska, saj zdravnikov, razen mene, ni bilo prisotnih. Kaj bi iskali zdravniki na razpravi o zdravstvu? Morda smo si spoštovanje upravičeno zapravili! Zakaj bi povabili k razpravi zdravnike, ki že zdaj izvršujejo vse njihove ukaze?! Zdravnikom bodo kasneje zaukazali, kako naj mislijo. Vsa ostala zdravniška srenja pa niti ne ve, o čem smo razpravljali in kaj pomeni sprejem novega ZNB.
Dragi kolegice in kolegi, ki gledate stran in vas ne zanima sprejemanje novega zakona: »Nevednost vas ne razreši odgovornosti!« Zdravniki v preteklosti nismo bili najbogatejši, so nas pa spoštovali. Danes smo spoštovanje prodali za nekaj več denarja v žepu. Nikogar več ne zanima naše mnenje in strokovnost. Postali bomo le izvrševalci ukazov oblastnikov.
A na veji, ki bo odžagana, ne sedimo samo zdravniki. Za nami pridejo na vrsto vsi, ki so spisali ZNB in vsi, ki ne vedo, da je sprejet. Tudi te, ki so spisali tako škodljiv zakon, bo zlahka doletela neskončna karantena, in prav kmalu ne bo nikogar, ki bi jim postregel kavo, uredil pričesko ali plačal davke. Kje bo še kdo, ki bi mu tak zakon še lahko prišel prav?
Sabina Senčar, dr. med., spec. gin. in por., zdravnik splošne medicine
